Dolgotrajna oskrba enotno urejena

Poslanci so sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek.

Uporabniki, ki danes bivajo v instituciji, bodo v sistem dolgotrajne oskrbe prestopili brez zanje pomembnih administrativnih obremenitev. Oskrba v institucijah se bo začela zagotavljati 1. januarja 2023, oskrba na domu pa 1. julija 2024.

Ljubljana – Poslanci so s 44 glasovi za in 42 proti sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki, kot navajajo na ministrstvu za zdravje, v Sloveniji ureja področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. »Dolgotrajna oskrba je področje, ki se dotika vseh nas, zato lahko s sprejetjem zakona omogočimo, da tisti, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, to tudi prejmejo, in da takrat, ko posameznik ne zmore več samostojno poskrbeti zase, ne ostane prezrt,« je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Ključno je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ne glede na to, kje živijo in ali bodo storitve uporabili v instituciji ali na domu.

Posameznik se bo sam odločal o načinu uveljavljenja in koriščenja pravic iz zakona. Poudarek je približati storitve njegovemu domu, tako da bo lahko tudi kot upravičenec do dolgotrajne oskrbe čim dlje ostal v domačem okolju.

Zakon opredeljuje javno mrežo, ki jo skupaj razvijajo lokalne skupnosti in država. Omogoča formalno oskrbo v instituciji ali na domu, uvaja pravico do oskrbovalca družinskega člana, tudi možnost, da upravičenec pravico uporabi v obliki denarnega prejemka. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, sta vključeni pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Potrebna finančna sredstva za izvajanje ZDO in s tem zagotavljanje pravic upravičencem se bo do uveljavitve posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zagotavljalo s prenosom sredstev, zbranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v delu pa iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za sredstva, ki se že danes namenjajo za storitve s področja dolgotrajne oskrbe. Manjkajoča sredstva pa naj bi zagotovili iz državnega proračuna.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima odgovornost postaviti informacijski sistem in zagotoviti usposobljene kadre za izvajanje aktivnosti. S tem namenom so roki priprav na implementacijo ZDO in priprave ZZZS za izvajanje nalog na področju dolgotrajne oskrbe podaljšani do konca letošnjega leta.

Uporabniki, ki danes bivajo v instituciji, bodo v novi sistem dolgotrajne oskrbe prestopili brez zanje pomembnih administrativnih obremenitev, zagotavljajo na ministrstvu. V skladu z ZDO se bo oskrba v institucijah začela zagotavljati 1. januarja 2023, oskrba na domu pa 1. julija 2024.