Andrej Palovšnik kot Miklavž s Koroške Bele / Foto: Marija Palovšnik

Miklavževanje je del dediščine

Na Koroški Beli Miklavž obiskuje otroke in tudi odrasle že vsaj od leta 1910, verjetno pa še dlje. Farno Kulturno Društvo Koroška Bela se je zdaj s šego miklavževanja vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine.

Miklavž na predvečer svojega godu, ki ga praznuje 6. decembra, sam ali s spremstvom obišče in obdaruje otroke na domu, v župnijah, obhodih po hišah, na raznih prireditvah in sprevodih. V registru nesnovne kulturne dediščine so ob enoti Miklavževo evidentirani nosilci Frančiškanski samostan Ljubljana Center, Skupnost fantov in deklet z Godešiča in po novem tudi Farno kulturno društvo Koroška Bela. Pobudnica vpisa je bila Petra Alič.

Kot zanimivost velja omeniti, da zadnja leta Miklavž s Koroške Bele odide pomagat tudi priljubljenemu župniku Martinu Golobu, prej v Bohinj, zdaj pa v Grosuplje.

»5. 12. se je priredil za otroke društvenikov in prijateljev društva Miklavžev večer. Vršil se je v stari šoli, ker nam je krajni šolski svet blagohotno prepustil šolsko sobo v ta namen. Da je dobro izpadel, se ima društvo zahvaliti raznim dobrotnikom, ki so izročili lepa darila za obdarovanje otrok.«

Tako je zapisano v tajnikovi knjigi Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Koroška Bela iz leta 1910. To je prvi dokumentirani zapis o miklavževanju na Koroški Beli, četudi je tradicija obdarovanja za sv. Miklavža v vasi najbrž še starejša. Šego danes ohranja Farno kulturno društvo Koroška Bela, ki je bilo ustanovljeno leta 1999 in je naslednik nekdanjega katoliškega izobraževalnega društva.

Miklavževanje za mlade so prvič izvedli že v ustanovnem letu 1999, od leta 2001 pa Miklavž vsako leto popelje otroke v gledališče in jih, ko se vračajo nazaj, obišče tudi na avtobusu.

Od leta 2004 Miklavž obdari prizadevne člane Farnega kulturnega društva Koroška Bela, tako da jih na Miklavžev večer obišče doma, prinese jim simbolična darila, kot so sadje, koledar, skodelice, čaj, med, piškoti ...

Kot je povedal Andrej Palovšnik, tajnik društva in tisti, ki že vrsto let opravlja nalogo Miklavža, ga vsi v vasi težko pričakujejo, ne samo otroci, ampak tudi starejši.

»Lepo je videti presenečenje in ganjenost v očeh starejših, ko jih obišče Miklavž in ko se spominjajo svojih mladih let in takratnega obdarovanja. To so posebni občutki, ki se jih ne da opisati, treba jih je doživeti. Miklavž se običajno oglasi osebno, če razmere ne dopuščajo, pa pusti darilo kar na pragu,« je povedal Palovšnik.

Kot je dodal, Župnijska karitas Koroška Bela v sodelovanju z župnijo vsako leto pripravi tudi miklavževanje v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli, Miklavž pa obišče tudi otroke v okoliških naseljih.

Pri organizaciji obiskov Miklavža v vasi vsako leto sodelujejo Marija in Andrej Palovšnik, Mojca in Branko Čušin ter Uroš Sterle. Od sredine decembra lani je Farno kulturno društvo Koroška Bela s šego miklavževanja vpisano tudi v Register nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo.

Pobudo za vpis je dala Petra Alič, ki je tudi zbrala gradivo in fotografije.

Ob tem je Palovšnik dodal, da so hvaležni, da je kulturno ministrstvo prepoznalo vrednoto in tradicijo miklavževega, in ponosni, da jim je uspel vpis v register. Se pa zavedajo, je dodal, da je miklavževo prisotno povsod po Sloveniji in tudi širše.