Vesoljski teleskop

V vesolju se prav ta čas dogaja velika drama: svoj opazovalni položaj zavzema vesoljski teleskop James Webb, tehnološko čudo, nekakšen »časovni stroj«, ki bo gledal v preteklost. In kaj bo videl?

Poletel o božiču

Novica o tem velikem podvigu nas je dosegla o božiču 2021. »Vesoljski teleskop James Webb je naslednik slavnega Hubbla, največji, najdražji in najbolj zapleten vesoljski teleskop vseh časov, izjemen proizvod strojništva in znanosti, za katerega je desetine držav sveta, na desettisoče ljudi delalo skoraj tri desetletja in pri tem porabilo skoraj deset milijard evrov. Razvoj je bil dolg in zapleten, nenehno podaljševan. Izstrelitev smo čakali 15 let in jo naposled dočakali. Z evropskega izstrelitvenega središča Kourou v Francoski Gvajani je 25. decembra poletel na raketi Ariane 5, ki je svoje delo opravila brez najmanjših napak. Sicer mirni nadzorniki in inženirji so uspeh proslavili z glasnim ploskanjem in objemanjem.« Zakaj 'časovni stroj'? Zato, ker bo dejansko gledal v preteklost. »Svetloba potuje z omejeno hitrostjo (300 tisoč kilometrov na sekundo), vesolje je ogromno, zato gledamo stvari, kakršne so bile nekoč. Zamislimo si, da 66 milijonov svetlobnih let stran obstaja planet z zelo napredno civilizacijo, ki ima zelo zmogljiv teleskop. Če ga ta trenutek uperi proti Zemlji, bo imela pred očmi dinozavre iz mesa in kosti. Pa morda komet, ki bije plat zvona. (Takšnega teleskopa mi seveda nimamo.) In ko se bo Webb uperil daleč stran, bo videl zvezde, galaksije in druga čuda vesolja, kakršna so bila pred veliko veliko leti. Motril naj bi prve zvezde, ki naj bi bile precej drugačne od današnjih, združene v prve galaksije sploh, morda prve posamezne supernove. Z drugimi besedami: videl bo, kje in kako je nastala snov, iz katere smo mi. Vesolje se je namreč začelo kot oblak iz vodika, nekaj helija in ščepca težjih elementov. Preostalo po periodnem sistemu elementov so morale v svojih nedrjih prignesti zvezde, katerih pritisk in vročina sta bila Hefajstova peč, zmožna združevati atomska jedra v procesu fuzije in nato smrti zvezde. Kar vidimo okoli sebe – prsti na tipkovnici, zaslon, tla pod nogami – svoje korenine najde v prostranstvih, ki jih bo gledal Webb. Naši atomi so nekoč bili v osrčjih zvezd …«

Videl bo »nekoč«

Čemu je vesoljski teleskop James Webb sploh namenjen? »Da bi to lahko razložili, na hitro obnovimo zgodovino vsemirja, kot jo poznamo. Naše vesolje se je začelo s prapokom pred približno 13,8 milijarde let. Tedaj je bilo gosta in vroča juha osnovnih delcev. Po treh minutah se je dovolj ohladila, da so se lahko delci zlepili v atomska jedra, torej ioniziran vodik in nekaj helija. Še dodatnih 379.000 let je bilo potrebnih, da se je ohladila pod 3000 stopinj Celzija, kar je omogočilo združevanje atomskih jeder z elektroni. Fotoni so prvič svobodno poleteli, kar je najstarejša znana svetloba sploh. Tega Webb ne bo gledal, čeravno se marsikje bere, da bo ugledal 'prvo svetlobo'. Prvi svetlobi je (bil) namenjen evropski vesoljski mikrovalni teleskop Planck, ki je, mimogrede, tudi 'čepel' pri točki L2. Tej svetlobi se reče mikrovalovno sevanje ozadja ali prasevanje. Bilo je kratek blisk pred temnim vekom. Vesolje se je zatem ohladilo in spremenilo v ogromen oblak nevtralnega plina. Nobenih očitnih virov svetlobe ni bilo. Vseobsegajoča tema. In potem se je zgodilo nekaj, kar je omogočilo zgodovino, kot jo poznamo. Nihče ne ve, kje se je začelo in katere sile so bile na delu, a nekje globoko v oblaku je nastala nestabilnost. Plin se je ujel v gravitacijsko past, vedno več ga je vleklo proti eni točki. V oblaku plina je začela nastajati grudica. Nekateri pravijo, da je bila na delu temna snov, skrivnostna zadeva, ki še danes sestavlja večino mase obstoja in se spretno izogiba našemu doumevanju. Vsekakor je nekaj privabilo ogromno količino plina v kepo. V kepi je tlak narasel do astronomskih razsežnosti, temperatura je poskočila, jedra vodika so se začela zlivati in greti. Zasijala je prva zvezda. PraEva sveta, kot ga poznamo. Ne vemo, kdaj se je to zgodilo. Učene domneve se razlikujejo za več sto milijonov let. Žal tega trenutka Webb ne bo uzrl. Vseeno je to hudo predaleč in pretemno tudi za tako napreden instrument. Morda, morda bodo tega deležni naši zanamci. Bo pa prišel blizu. Verjetno ne bo našel posameznih metuzalemk, bi pa lahko zaznal celo prve eksplozije zvezd (supernove) in prvo generacijo zvezd, združeno v prve galaksije sploh …« (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO)

James Webb

In kdo je bil mož, po katerem se teleskop imenuje? James Webb (1906–1992) je bil drugi administrator Nase. Agencijo je vodil v letih 1961–1969. Uspelo mu je zbrati politično in finančno podporo za programe Mercury, Gemini in Apollo in posledično za pristanek na Luni.