Sedemdeset let filmskega Kekca

Minilo je sedemdeset let od premiere kultnega slovenskega mladinskega filma Kekec, v Benetkah nagrajenega z zlatim levom. Kekec je tudi med trinajstimi filmi, ki so bili pred nedavnim iz Jugoslovanske kinoteke v Beogradu vrnjeni v Slovenijo.

Le kdo izmed nas se iz otroštva ne spomni Kekca, navihanega fantiča, pogumnega pastirčka, ki ga je po literarni predlogi Josipa Vandota na filmski trak posnel Jože Gale? Junaki iz Kekčevih zgodb, tako literarnih kot kasneje filmskih, kot so Mojca, Rožle, Kosobrin, Bedanc in Pehta, so in še vedno navdušujejo generacije otrok.

Vandot je pripovedke o Kekcu objavljal v mladinskem listu Zvonček med letoma 1918 in 1924. Kot je ob 100-letnici literarnega Kekca za STA povedala Nataša Kokošinek iz Občinske knjižnice Jesenice, je Kekec med mladimi tudi danes še vedno zelo živ, otroci si knjige in filme redno izposojajo, ravno tako pa pogosto obiskujejo tudi prireditve in ure pravljic o Kekcu. Meni, da se Kekec kot lik otroškega nacionalnega junaka uspešno kosa s sodobnejšimi liki, kot je Harry Potter.

Kekec je filmsko upodobitev, ta velja za enega prvih povojnih celovečernih filmov za mladino, doživel trideset let kasneje. Jože Gale in Frane Milčinski - Ježek sta skupaj napisala scenarij na podlagi Vandotove pripovedi Kekec nad samotnim breznom, scenograf je bil arhitekt Tone Mlakar, kot kostumograf slikar pa je sodeloval tudi Ive Šubic. Glasbo za film in hkrati naslovno pesem je napisal skladatelj Marjan Kozina, besedilo naslovne pesmi Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja) je Ježkovo, glas pa je posodil Tomaž Tozon (oče Jerneja Tozona iz skupine Čuki). Za glavno vlogo Kekca je bil med kar tisoč otroki, ki so prišli na avdicijo, izbran takrat enajstletni Matija Barl (1940–2018).

Premiera v tistih časih seveda črno-belega filma je bila 18. decembra leta 1951, leto kasneje pa je Kekec na 13. Beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film prejel mednarodno nagrado, in sicer zlatega leva v kategoriji mladinskih filmov od 11. do 14. leta starosti. Film je bil na vrhuncu popularnosti predvajan v več kot šestdesetih državah sveta. Gale je kasneje posnel še dva filma o Vandotovem junaku, in sicer Srečno, Kekec (1963) in Kekčeve ukane (1968).

Producent Triglav film je leta 1968 13 filmov (negativ slike in tona) na podlagi pogodbe o depozitu med Jugoslovansko kinoteko in Republiškim komitejem za kulturo SR Slovenije predal v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Takrat namreč v Sloveniji ni bilo mogoče zagotoviti primernega depoja za njihovo hrambo. Po dolgoletnih prizadevanjih se je teden dni pred omenjeno obletnico Kekec z drugimi dvanajstimi filmi le vrnil v Slovenijo. Kot neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti ga odslej hrani ga Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv.