Alenka Sivka / Foto: Tania Mendillo

Najbližje so ji socialne zgodbe

Za dobrotnika leta je bila nominirana tudi Alenka Sivka iz Medvod. Na prireditvi Ljudje odprtih rok 2021 je prejela zahvalno listino. Kot pravi, je to lepa nagrada za več kot štirideset let dela v tem poklicu, v okviru katerega odpira vrata številnih hiš in duš ter skuša pomagati ljudem.

»Film me je zelo pretresel, tako zelo, da sem družino želela spoznati. Skozi pogovor sem počasi pridobivala njihovo zaupanje. Zastavila sem si vprašanje, kaj lahko kot novinarka naredim, kako lahko pomagam. Počutila sem se nemočno.«

Medvoščanka Alenka Sivka je novinarka in piše za revijo Jana. Kot so pojasnili v obrazložitvi nominacije, se že od nekdaj zavzema za boljšo družbo, zato je vse svoje poklicno življenje pogumno ter glasno rušila tabuje in predsodke. Največja vrednota novinarstva se ji zdi pomagati ljudem in zato, če je treba, brez težav izpostavi tudi sebe. Kot predstavnica stare šole to, o čemer piše, skuša tudi v živo doživeti oziroma izkusiti. Z empatijo in rahločutnostjo odpira vrata številnih hiš in duš, ponižanih in razžaljenih. Ko gre članek v tisk, zgodba zanjo ni končana. Išče rešitve, rešitelje, pomaga, kjer lahko, dokler zgodba ne dobi srečnega konca. S svojim novinarskim in človekoljubnim poslanstvom premika meje in spreminja svet na bolje. »Ponosna, ganjena sem, da sem bila med nominiranci za dobrotnika leta. To je lepa nagrada za vse moje dosedanje delo v novinarstvu, v katerem sem že več kot štirideset let in ki ga imam, čeprav je naporno, tako zelo rada. Do upokojitve mi manjkata še dve leti, verjetno pa bom pisala še dlje. Najraje pišem socialne zgodbe. Kot novinarka imam srečo, da lahko pišem o takšnih temah. Se mi pa marsikdaj ob tem para srce,« je pojasnila Alenka Sivka. Povod, da je bila med nominiranci za dobrotnika leta, je bil njen članek o družini, ki je živela v skrajno neprimernih razmerah. »Gledala sem film Družina, ki je govoril o njih. Avtor in režiser dokumentarca Rok Biček jih je spremljal in snemal enajst let. Film me je zelo pretresel, tako zelo, da sem družino želela spoznati. Skozi pogovor sem počasi pridobivala njihovo zaupanje. Zastavila sem si vprašanje, kaj lahko kot novinarka naredim, kako lahko pomagam. Počutila sem se nemočno,« je pojasnila. O družini je napisala članek, ki je bil zelo odmeven. V njem je med drugim zapisala: »Želim si, da bi našla skupino ljudi, ki bi mi prišli pomagat, da bi hišo Rajkovih spravili v red, zdrgnili ploščice do bleščečega sijaja, pospravili zadnje dvorišče, pobelili notranje zidove, ki beleža sploh še niso videli – ljudi, ki bi hiši vrnili vonj po čistoči in toplem domu ... Želim si, da bi se v njihovo hišo naselila mir in veselje.« Njene želja in njena nemoč sta obrodili sadove. Stekla je akcija za obnovo hiše. »Nuša Rustja, prostovoljka OZ RKS Novo mesto, je članek prebrala in se na njegovi podlagi odločila, da stopijo v akcijo. Prepričala sem jo s to svojo nemočjo. Če je članek napisan s srcem, se človeka dotakne. Zelo sem ji hvaležna za odziv in za vse, kar je storila. Danes družina živi v urejeni hiši, živi resnično drugačno življenje. Namen jih imam znova obiskati in pripraviti nov članek,« z velikim zadovoljstvom pove Sivka. Na svoji dolgoletni novinarski poti je napisala že mnogo zgodb, a takšna, kot je bila o družini Rajk, pravi, so tiste, ki ostanejo v človeku za vse življenje: »V tem je smisel našega bitja in žitja.«

Poleg tega, da kot novinarka želi pomagati ljudem, je zelo ponosna tudi na svojo radijsko oddajo, ki jo je imela na Radiu Glas Ljubljane, v kateri je odstirala tabuje o spolnosti. Gledalci Kmetije pa se je spomnijo po sodelovanju v tem resničnostnem šovu, po katerem je napisala knjigo Kmetija slavnih norcev, ki je bila zelo »vroča« in se je dobro prodajala.