Pričakoval ni nič, dobil pa prvo nagrado – pralni stroj
Ko je v petek, 17. decembra, Tadeju Markiču iz Dupelj zazvonil telefon in mu je Marjan Potočnik, vodja oglasnega trženja na Gorenjskem glasu, sporočil, da je imel srečo pri žrebu in je prejemnik glavne nagrade – pralnega stroja, je Tadej najprej pomislil, da se z njim nekdo šali.
Kranj – Tadeja Markiča Gorenjski glas spremlja že celo življenje. Spomni se, da so ga imeli naročenega že starši, in ko je bil Tadej osnovnošolec, je v njem najprej bral strip. Tako Gorenjski glas bere pravzaprav odkar se je tudi z njim naučil brati. Pravi, da z Gorenjskim glasom živi, ga sledi in bere. Pomeni mu vir informacij, v njem izve, kaj se dogaja na Gorenjskem, kje so kulturni dogodki, zabave, veselice, kdo kaj prodaja, kupuje. Poleg Gorenjskega glasa imajo Markičevi naročena še Družino in Ognjišče.
Tadej Markič je upokojen, njegova poklicna pot je bila posvečena gradbeništvu, bil je gradbenik – projektant statik. Prepričan je, da je gradbeništvo motor vsakega razvoja. Ljudje morajo graditi ali piramide in templje ali pa ceste in prekope, saj je gradnja znak napredka celotne družbe. Nekaj časa je bil direktor Projektivnega podjetja Kranj, zadnjih dvanajst let pred upokojitvijo je opravljal delo republiškega inšpektorja za državne ceste na Inšpekciji za ceste Republike Slovenije. Preverjal je, ali so ceste vzdrževane in prevozne ter skrbel, da se ne posega v prometni in prosti profil cest. Leta 2007 je pol leta preživel na Kosovu kot civilni funkcionalni strokovnjak, kjer je skrbel za povezavo med vojsko in domačini. Skupaj so gradili ceste, športna igrišča, obnavljali šole, gasili požare itd. Pravi, da so prebivalci Kosova, ki so v večini Srbi in Albanci, prijazni ljudje. Možnost je imel obiskati tudi slovenske sestre usmiljenke, ki v samostanih še danes govorijo slovensko.
Leta 1975 se je poročil, v zakonu so se mu rodili trije sinovi, ki so vsi poročeni. En sin živi v Kranju, drug v Bohinju, tretji v Münchnu. Skupno ima Tadej osem vnukov. Vsi so navdušeni, da je imel ata srečo in je dobil nov pralni stroj. Oba z ženo Tončko že od mladosti plešeta pri folklorni skupini KUD Srednja vas v Bohinju, zadnja leta v kategoriji »oldtimerjev« oziroma veteranov. Zadnje čase je zaradi covida-19 nastopov malo, sicer pa vsak nastop zahteva precej vaje.
Čeprav je vedel, da v Gorenjskem glasu ob koncu leta poteka akcija obdarovanja zvestih naročnikov, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo prav on srečni dobitnik glavne nagrade. Čisto nič ni pričakoval in bi bil zadovoljen že, če bi dobil knjigo, je povedal. Tako pa je postal srečni lastnik novega pralnega stroja Electrolux. Ker je njegov stari pralni stroj še zelo dober, je novega podaril mladeniču, ki ga nujno potrebuje. S tem se je njegova sreča podvojila, saj je poleg tega, da je bil presenečen sam, presenetil še nekoga – in mu polepšal življenje.