Za manjše količine zavržene hrane
Ekologi brez meja so v sodelovanju z Lidlom Slovenija začeli izvajati program Hrana svoje mesto najde, njegov namen pa je poiskati možnosti za zmanjšanje količin zavržene hrane.
Za sodelovanje v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde je bila izbrana Škofja Loka.
Škofja Loka – Letos jeseni so Ekologi brez meja v sodelovanju z Lidlom Slovenija začeli aktivnosti za celostno preprečevanje in zmanjševanje količin zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti.
Kot je pred dnevi na priložnostni novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik, si društvo že od leta 2012 z različnimi projekti prizadeva za zmanjšanje količin odpadne hrane. »Takrat še ni bilo opravljenih raziskav, koliko odpadne hrane imamo, tudi ne, kje in zakaj. Tako smo začeli izvajati različne akcije, povezane z odpadki, predvsem pa smo se usmerili v preventivo. Odpadna hrana je ena naših glavnih tematik,« je povedala Urša Zgojnik in pojasnila, da so z različnimi raziskavami ugotovili, da so količine zavržene hrane grozljive. Več kot polovico zavržene hrane nastane v gospodinjstvih.
Dejstvo je, da vsak Slovenec zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi. Živilo, ki ga najpogosteje zavržemo, je kruh, kar pa je mogoče spremeniti že z upoštevanjem nekaterih nasvetov, kot je na primer kako kruh uporabljati tudi, ko ni več svež. Kot svetuje Katja Sreš iz Ekologov brez meja, pripravimo kruh sami doma, saj ga bomo tako bolj cenili in manj zavrgli. »Domač ali kupljen kruh narežimo na kose in višek zmrznimo, da nam ne splesni. V restavraciji in v šoli pa vnaprej povejmo, če kruha ob obroku ne potrebujemo. Če se kruh posuši, ga lahko navlažimo in ponovno spečemo, ga uporabimo za izdelavo domačih drobtin ali pa v različnih receptih,« kot primer, kako do manj zavržene hrane, navaja Katja Sreš.
»V društvu smo ugotovili, da je morda lažje kot na državni ravni začeti z manjšimi celicami. K sodelovanju v projektu Hrana svoje mesto najde smo zato povabili obstoječe in bodoče občine iz mreže Zero waste Slovenija, saj so te skupnosti bolj dovzetne in pripravljene na ambiciozne spremembe,« je povedala Zgojnikova in dodala, da so pri tem imeli podporo Lidla Slovenija, kjer skrbijo, da čim manj hrane pristane v smeteh. Kot je povedala vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija Tina Cipot, trenutno donirajo hrano iz približno polovice trgovin. Ta mesec sta se temu pridružili še dve trgovini, januarja pa se bo tudi škofjeloški Lidl.
Za sodelovanje v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde je bila izbrana Škofja Loka. Tako bodo v občini poiskali eno javno ustanovo in eno podjetje s področja turizma ali gostinstva ter nekaj gospodinjstev, pri katerih bodo preučili stanje in poiskali možne izboljšave glede preprečevanja in zmanjševanja količin zavržene hrane. Rezultati analize in predlogi za naprej bodo predvidoma pripravljeni do 24. aprila prihodnje leto, ko bodo drugič obeležili slovenski dan brez zavržene hrane.