Franc Kos iz prve generacije šolanih zgodovinarjev

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (334)

V Selcih se je 24. decembra 1853 rodil zgodovinar Franc Kos. Pripada prvi generaciji znanstvenih zgodovinarjev v Sloveniji. Raziskoval je naseljevanje in pokristjanjevanje Slovencev. Med letoma 1874 in 1878 je na dunajski univerzi študiral zgodovino, zemljepis in kot tretji predmet slavistiko. Leta 1881 je doktoriral iz antične zgodovine Makedonije. Bil je najpomembnejši zgodovinar prve generacije slovenskih šolanih zgodovinarjev. V letih 1902–1928 je v petih zvezkih izdal temeljno delo slovenskega zgodovinopisja Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku od leta 500 do 1246. Njegovo raziskovalno delo se deli v več skupin. V vrsti razprav in v uvodih v Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku je sistematično obravnaval zgodovino Slovencev do leta 1269. V uvodih k vsaki knjigi je podal tudi oris slovenske zgodovine (historična geografija, politična in cerkvena, v četrti knjigi pa tudi kulturna zgodovina. V posmrtni izdaji pete knjige je uvod napisal sin Milko Kos. Zbral je tudi velik del virov za naslednja stoletja, od tega je v dunajskem državnem arhivu pridobil nad 5.000 do takrat še neobjavljenih regestov (kratek povzetek vsebine listine) iz 13. do 15. stoletja.

Že pred začetkom izdajanja Gradiva je posvetil več razprav zgodovini slovenskega ozemlja pred prihodom ter naselitvijo Slovanov. Večkrat je obravnaval slovensko zgodovino v dobi pokristjanjevanja, v zgodovini 9. stoletja pa je poleg več razprav posvetil svojo prvo knjigo Spomenica tisočletnice Metodove smrti (1885).

Umrl je v Ljubljani 14. marca 1924.

Za razvoj slovenske zgodovinske kritične misli so pomembne zlasti njegove ocene iz prvih let dela. V vsem svojem delu je ostajal predvsem pri kritičnem presojanju virov in dejstev, manj pa se je loteval globljih vprašanj zgodovinskega razvoja in njegovih vzročnih povezav. Ostro je zavračal avtohtonistične teorije in se načelno uprl obravnavi slovenske zgodovine le v okviru posameznih zgodovinskih dežel. Napisal je skupino del o Škofji Loki (Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja), pa tudi številne razprave, posvečene zgodovini Goriške (K zgodovini Gorice v srednjem veku). Velja za utemeljitelja slovenskega znanstveno-kritičnega zgodovinopisja.

Njegova sinova, ki ju je imel z ženo Marijo, po rodu Furlanko, sta zgodovinar Milko Kos in slikar Gojmir Anton Kos, oba profesorja in akademika.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 20. 12. 1912 rodil prevajalec, publicist in profesor Marijan Tavčar. Zadnjih 18 let je živel v Škofji Loki. Po očetu je bil nečak pisatelja Ivana Tavčarja. Umrl je 27. 11. 1981 v Škofji Loki.

V Ljubljani se je 21. 12. 1938 rodil slaščičar, kuhar in učitelj kuharstva Janez Lenček. Po Obrtni šoli za slaščičarje v Kranju, ki jo je zaključil leta 1955, je leta 1957 končal kuharsko smer na Gostinski šoli v Ljubljani.

V Ljubljani se je 23. 12. 1887 rodil zdravnik Božidar Fajdiga. Bil je izreden diagnostik, nestor medicine na Gorenjskem. Za svoje bolnike je predpisoval magistralna zdravila. Nekatera njegova modificirana zdravila za posameznike izdelujejo Gorenjske lekarne v Kranju še danes. Umrl je v Kranju 20. 12. 1966.

V Šenčurju pri Kranju se je 24. 12. 1995 rodil časnikar in pisatelj Vitomir Feodor Jelenc. Kot srbski prostovoljec je doživel vso tragedijo srbskega umika skozi Albanijo na Krf in v Italijo. Zadnja leta je bil urednik Jutra. Iz svojih vojnih doživljajev je napisal vrsto črtic in jih združil v knjigo Spomini jugoslovanskega dobrovoljca.