Tanja odgovarja

»Novo leto«

Pozdravljeni, gospa Tanja. Redno berem vaše nasvete in komaj čakam na torek. Sem se že večkrat obrnila na vas, zmeraj ste mi odgovorili in svetovali, da sem šla pogumneje naprej. Vedno sem spraševala za družinske člane, nase pa sem kar pozabila. Tokrat sprašujem zase: kako mi kaj kaže zdravje? Psihično pa sem tako že nekaj časa precej uničena zaradi partnerja. Ko mi je hudo, pa se spomnim vaših besed, naj malo potrpim, da bo življenje samo poskrbelo za vse. Zato upam, da bo kaj kmalu tudi zame posijala luč na koncu tunela. Zanima me odnos hčerke in njenega partnerja do mene. Včasih nimam dobrega občutka.

Žal je res tako, da v večini pozabimo nase, čeprav smo najpomembnejši, ampak tako pač je in težko se bomo spremenili. Načeloma ni v moji navadi svetovati ljudem, naj potrpijo, ampak v vašem primeru ne morem reči drugače. Čas bo prinesel svoje, kmalu. Nobena sprememba, ki bi jo naredili, ne bi imela pravega učinka. Sem kristjanka. Če vi ste ali ne, si recite, da bo že Bog poskrbel, ker vedno poskrbi. Če ne Bog pa vesolje. Hči in njen partner vas spoštujeta in imata rada, nista pa vedno enakega mnenja kot vi, vendar to ni nujno narobe. Vzemite z rezervo in se ne obremenjujte. Glede zdravja bo vse v najlepšem redu, brez skrbi. Na koncu tunela je vedno luč, glejte, da je ne spregledate. Želim vam vse najlepše.

»Napoved za strelko«

Najprej se vam zahvaljujem za vaš optimizem. Vprašala bi vas pa za hčerko, ki je že nekaj let v tujini. V teh časih jima s fantom ni lahko, saj zaposlitev zelo težko dobita. Ali jim bo uspelo dobiti službo, s katero bosta lažje preživela? Bo hčerki uspelo dobiti kakšno boljšo službo? Bo ona zdrava? Kaj pa fant? Si bosta lahko privoščila otroka? Bo hčerka dokončala diplomo? Ali s fantom ostaneta skupaj? Vem, da je veliko vprašanj, samo včasih mi je tako težko pri srcu in me zelo skrbi. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vam želim, da ostanete zdavi.

Hvala za lepe besede. Hči se nima namena preseliti nazaj domov. Bili so sicer dvomi in premišljevanje o vrnitvi, vendar ne verjamem, da se to tudi zgodi. Tako pri njej kot pri fantu vidim novo zaposlitev. Oba bosta več kot zadovoljna. Delo bo na njunem področju in tudi finančno ne bo slabo. Počasi si bosta opomogla. Hči bo naredila diplomo in bo zelo vesela. Pri zdravju ne vidim nič posebnega, le tako naprej in vse bo v redu. Naraščaj se obeta v enem letu in vse, kar je povezano s tem, bo popolno, kot mora biti. Imata se rada in ne vidim razloga, da bi šla sedaj ali pa kasneje narazen. Ostaneta skupaj. S fantovimi starši so trenutno neke težave, ampak se uredijo. Ne rečem, pogrešata dom, vendar v tujini lahko dosežeta cilje, ki jih tukaj ne morata. Podprite vsako hčerino odločitev, saj ji to veliko pomeni. Želim vam vse dobro.