Stripovska jesen po gorenjsko

Arhitekt, pesnik in tihotapci

Jesen je pri Stripburgerju obrodila tri stripovske izdaje, ki predstavljajo Kosovelovo poezijo, Plečnikovo biografijo in zgodbo o tihotapstvu v Poljanski dolini. Podpisali so jih trije gorenjski stripovski avtorji.

Kranj – Prav lahko bi k naslovu in podnaslovu dodali, da gre za gorenjsko stripovsko jesen, saj se z novimi stripovskimi albumi predstavljajo trije že uveljavljeni avtorji, Kranjčana Andrej Štular in Zoran Smiljanić ter Martin Ramoveš, ki izhaja iz Poljanske doline.

Striparja, lutkarja in vsestranskega ustvarjalca Andreja Štularja je z izrazno močjo in duhovito ostrino svojih pesmi navdihnil Srečko Kosovel. Štular je v knjigi z naslovom Ostri ritmi iz njegovih pesmi zgradil ritmične vizualne kompozicije, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Ostri ritmi tako raziskujejo meje med besedo in podobo ter različne možnosti vizualne naracije, pri čemer Štular vsako pesem zgradi nekoliko drugače, izbere slog, ki najbolj ustreza njeni vsebini, obliki in razpoloženju, ter hkrati preigrava tudi različne tehnike. Njegova značilnost sta risba in kolaž, ki ju tokrat torej povezuje Kosovel.

Kontrabantarji Martina Ramoveša prinašajo poetično zgodbo o tihotapstvu v Poljanski dolini, pri scenariju za strip pa je sodeloval tudi oče Janez, v slovenskem prostoru prepoznaven pesnik. Kontrabantarji so svojevrstni poljanski vestern, ki v temačni atmosferi ekspresivne risbe s črnim tušem pred nas postavlja razburkano dogajanje v Poljanski dolini nad Škofjo Loko v času rapalske meje, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v teh krajih cvetelo tihotapstvo. Vsesplošna kriza, revščina pa tudi dolgovi in pri kartah zaigrani grunti so ljudi poganjali v tihotapljenje čez mejo – kave, jajc, sladkorja in celo konj – na italijansko stran, kjer so za prodano dobili več denarja. Strip temelji na resničnih dogodkih.

Po Cankarju sta ovekovečila še Plečnika

Tu je še stripovska biografija že uveljavljenega scenaristično-risarskega tandema – zgodovinarja Blaža Vurnika in striparja Zorana Smiljanića. Po odlični stripovski biografiji Ivana Cankarja sta se tokrat lotila še enega velikana slovenske kulture, arhitekta Jožeta Plečnika. V stripu Plečnik in pika sledimo njegovi ustvarjalni poti, ki se je začela na Dunaju in nadaljevala v Pragi ter rodni Ljubljani, kjer je ustvaril številne arhitekturne in urbanistične projekte. Strip pred nas razgrne nadvse bogat Plečnikov opus, hkrati pa v njem dodobra spoznamo tudi njegove osebne poglede na arhitekturo, njegovo naravo in značaj ter miselni svet intelektualca in umetnika, ki je bil mojster v ustvarjanju svojstvenih arhitekturnih vizij. Strip je izšel v sodelovanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana in Foruma Ljubljana oz. revije Stripburger ob bližajoči se 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika v letu 2022.

V četrtek, 16. decembra, ob 18. uri bo v pritličju Mestne knjižnice Kranj odprtje razstave stripovskih tabel, pol ure zatem pa bosta oba avtorja strip Plečnik in pika predstavila v pogovoru, ki ga bo vodil Toni Cahunek.