Odbor državnega zbora za obrambo ni podprl predloga za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. / Foto: arhiv GG

Odbor ni podprl referenduma o resoluciji

Na odboru brez podpore referendumu

Odbor državnega zbora za obrambo je podal negativno mnenje k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki ga je podala opozicijska Levica. Poslanec Miha Kordiš je v imenu vlagateljev dejal, da gre za ambiciozen načrt vlade, usmerjen predvsem v sodelovanje v okvirih zveze Nato in v nakupe novega orožja, »ki ga v resnici sploh ne potrebujemo«. Skupni strošek novih izdatkov za vojsko do leta 2035 naj bi znašal 5,4 milijarde evrov, ki so po njegovih besedah primarno namenjeni vzpostavljanju zmogljivosti za sodelovanje v operacijah zveze Nato, in sicer ne obrambi zavezništva, pač pa »uresničevanju geopolitičnih interesov centralnih držav pakta« ter stopnjevanju udeležbe slovenskih vojakov na oddaljenih kriznih žariščih. V Levici ob tem kot sporno navajajo tudi, da resolucija predvideva ponovno uvajanje obveznega služenja vojaškega roka. Po besedah državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Uroša Lampreta pa je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije ter temeljnimi strateškimi dokumenti na področju obrambe in varnosti. Referendum bi lahko negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske za odpravljanje nezadostnega stanja, ugotovljenega ob ocenjevanju njene pripravljenosti.

Pred komisijo pričal tudi Glavič

Pred državnozborsko komisijo, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, je minuli petek pričal nekdanji direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič, ki je od 29. marca do 30. septembra letos vodil Policijsko upravo Ljubljana. Glavič, ki je zdaj pomočnik direktorja Policijske akademije v Tacnu, je zanikal morebitne politične pritiske na njegovo vodenje ljubljanske policijske uprave. Kot je razložil, je opomin pred odpovedjo delovnega razmerja dobil, ker je bila 25. junija na protestu na Prešernovem trgu ukazana odstranitev t. i. rumenih jopičev. Po Glavičevih besedah so policisti ob posredovanju na protestu delali strokovno in zakonito. Kasneje so sicer morali sestaviti seznam 30 policistov, ki so ukrepali proti rumenim jopičem, kar je bilo po Glavičevi oceni »malce nenavadno«, a seznam so morali poslati na Generalno policijsko upravo, in ne politiki, je povedal. Opomin pred odpovedjo delovnega razmerja je osebno doživel kot nezaupnico, zato je tudi zaprosil za premestitev.

Odbor 255 potrdil Kukovca za sodnika

Odbor 255, ki preverja primernost kandidatov za položaje v okviru Sodišča Evropske unije, je v ponedeljek Damjana Kukovca potrdil za sodnika na Splošnem sodišču EU, je sporočil predsednik republike Borut Pahor. Ko bo Kukovec nastopil mandat, bosta zapolnjeni obe sodniški mesti na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu, ki pripadata Sloveniji. Kukovčevo kandidaturo za sodnika na Splošnem sodišču EU je državni zbor na Pahorjev predlog potrdil julija letos.

Štirideset let od letalske nesreče na Korziki

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo v spomin na hudo letalsko nesrečo, ki se je pred 40 leti zgodila na Korziki, položil venec k spomeniku žrtvam nesreče na ljubljanskih Žalah. V letalski nesreči, ko se je letalo tedanjega slovenskega prevoznika Inex-Adria zaletelo v goro San Pietro na Korziki, je umrlo vseh 173 potnikov in sedem članov posadke. Nesreči je botrovala predvsem gosta megla ob pristanku. Poleg tega letališče na Korziki ni imelo radarja, slaba pa je bila tudi komunikacija med posadko in kontrolo leta, ki je mislila, da je letalo že nad morjem, v resnici pa je bilo še nad goratim območjem otoka. Posmrtne ostanke 180 umrlih so kasneje prepeljali v Slovenijo in jih pokopali v skupnem grobu na ljubljanskih Žalah.

Več prebivalcev in gospodinjstev

V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih število prebivalcev povečalo za 59.000, gospodinjstev za 46.000, družin pa za 20.000, je pred dnevi objavil republiški statistični urad. Spremenila se je tudi velikostna sestava gospodinjstev, ki zdaj štejejo povprečno 2,41 člana, družine z otroki pa imajo povprečno 1,56 otroka. V zadnjem desetletju se je sicer povečalo število dvočlanskih, enočlanskih ter velikih gospodinjstev (s šest ali več člani), zmanjšalo pa število gospodinjstev s tremi, štirimi ali petimi člani.