Golnik ostaja v Kranju

Po četrtkovem glasovanju v državnem zboru, s katerim je bil zavrnjen razpis posvetovalnega referenduma za ustanovitev nove občine Golnik z okoli deset tisoč prebivalcev v 22 naseljih na območju severno od Kranja, v pisarnah na Slovenskem trgu 1 odpirajo šampanjce, na Mlaki pri Kranju, kjer živi glavna pobudnica odcepitve in kranjska mestna svetnica Barbara Gunčar, pa si celijo rane.

V iniciativi so krivdo za hud poraz takoj pripisali stranki NSi, katere sedem poslancev je glasovalo proti referendumu. Na njihovo podporo so računali, še zlasti ker ima NSi največjo volilno bazo prav na podeželju. A šlo je za račun brez krčmarja, ki gostije niti ni vnaprej obljubil. Poslanci NSi so bili namreč zadržani že ob vložitvi predloga za razpis referenduma v državni zbor, saj zanj niso prispevali podpisov. Spomniti je pač treba, da so se pod predlog podpisale poslanske skupine SDS, SMC, katere kranjska poslanka Mateja Udovč je predlog prinesla v državni zbor, in SNS s podporo obeh poslancev narodnih skupnosti. V procesu iskanja poslanskih podpisov so iz NSi že konec septembra celo napovedali, da bodo njihovi poslanci podpise prispevali le, če se bodo z ustanovitvijo nove občine Golnik strinjale najmanj štiri od sedmih krajevnih skupnosti, ki bi postale del nove občine. Kar se ni zgodilo. Zavrnilno stališče do izvedbe referenduma pa je ne nazadnje na izredni seji kranjskega mestnega sveta v začetku oktobra tako kot vsi prisotni kranjski svetniki jasno izrazila predsednica mestnega odbora NSi Irena Dolenc. To sicer ni bila nujno že tudi napoved dejanske odločitve njihovih državnih poslancev, saj so tudi mestni svetniki SDS odločno nasprotovali tako razdelitvi mestne občine Kranj kot izvedbi referenduma, pa so njihovi poslanci v državnem zboru glasovali drugače. Vključno s kranjskim svetnikom Brankom Grimsom, ki pa resda na oktobrski izredni seji mestnega sveta ni sodeloval.

In tudi če bi vsi poslanci NSi podprli razpis referenduma, bi bilo še vedno premalo. S sedmimi glasovi več bi podporniki namreč zbrali le 41 glasov, nasprotniki pa bi jih imeli še vedno večinskih 44. Razloge za padec pobude bodo torej v Iniciativi S Kranj morali iskati drugje, morda v lastnem ogledalu. Če so namreč prisluhnili razpravi poslancev, so jim ti najpogosteje očitali, da za pobudo stoji majhna skupina ljudi, ne pa tudi prebivalci. Kakorkoli že, bitko je iniciativa izgubila, vojne pa očitno še ni predala, saj napoveduje, da bo ofenzivo preusmerila na ustavno sodišče.