Ustvarjalec Klemen Omejc v kraljestvu svojih lesenih skulptur na domačem dvorišču / Foto: Gorazd Kavčič

Ustvarjalnost z motorno žago

Klemen Omejc iz Hotemaž je ljubitelj lesne umetnosti, ki unikatne skulpture ustvarja na prav poseben način – s pomočjo motorne verižne žage.

Umetnost rezbarjenja s pomočjo motorne verižne žage je hitro rastoča oblika umetnosti, ki združuje sodobno tehnologijo motorne žage s starodavno umetnostjo rezbarjenja. Njeni začetki segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja na območje Severne Amerike, kjer je najbolj razvita še danes, v zadnjem času pa navdušuje tudi evropske ustvarjalce. Klemena Omejca je pritegnila pred slabim desetletjem, ko je v časopisu zasledil najavo kiparjenja z motorno žago, si ga z zanimanjem ogledal in naslednje leto tudi udeležil.

Klemen ima sicer ljubezen do lesa in ustvarjanja z njim v sebi že od malih nog, saj je po izobrazbi mizar, službeno pa se ukvarja z opremljanjem prostorov ter montažo, poslovno tako nabira izkušnje po vsej Evropi. Že vrsto let izkazuje svoje mojstrstvo v oblikovanju lesa, saj v domači garaži pod njegovimi spretnimi prsti nastaja rustikalno pa tudi moderno pohištvo, od stolov, klopi, miz ter celo postelj kot tudi simpatično miniaturno pohištvo za otroke. Izdela jih večinoma iz okroglin, za popestritev pa doda še kakšno vijugo oz. korenino ter jih za piko na i tudi premaže.

Ustvarjanje kipov z motorno žago pa je prav posebno poglavje v Klemenovi zgodbi. Kot samouk je mnogo tehničnih veščin in znanja pridobil predvsem od pokojnega Bojana Špenka, znamenitega Bedanca, genialnega ustvarjalca, ki je sam izdelal tudi dleta. Na prvem tekmovanju, ki je potekalo v Gradišču nad Stično, je bilo še nekaj treme ter kanček strahu pred motorno žago, ki pa sta se pri Klemenu hitro pretopila v veliko navdušenje, ko je spoznal, kaj vse je mogoče narediti na ta način. Sprva je ustvarjal doma, nato pa je našel prostor na bolj osamljenem prostoru v naravi, kjer hrup ne moti ostalih, tudi sam pa se lahko v miru prepusti ustvarjalnosti. Pomemben je že izbor lesa, najbolj primeren je hrast, pa tudi oreh ali jesen nista slabi izbiri. Klemen tudi nepravilne oblike lesa in grče izkoristi v prid končne podobe, po uporabi večje ali manjše motorne žage pa sklepne finese nastanejo z uporabo dlet. Njegov prvi kip je bil menih, nastali pa so tudi angeli ter številni ustvarjalčevi priljubljeni motivi figur ljudi in živali – impozanten medved denimo krasi njegovo dvorišče.

Vseskozi se izobražuje in spremlja razvoj tehnike, udeležuje se kolonij, tako doma kot v tujini. S svojimi kipi je požel veliko zanimanja na semnju v Preddvoru, polepšal je zimsko pravljico na Petkovškovem nabrežju v Ljubljani, ustvarjal je tudi v Avstriji in Nemčiji, tradicionalno se vsako poletje rad vrača na Hrvaško. Klemenu je predvsem všeč pozitivno sodelovanje ter prenašanje izkušenj med udeleženci, ki nadkrilita strogo tekmovalnost, spletle so se mnoge prijateljske vezi. Dela pa seveda ne nastanejo kar čez noč. Trenutno tako nastaja prava mojstrovina, skulptura ženske, ki jo Klemen ustvarja zadnje tri mesece, za popoln končni izgled pa bo potrebno še vsaj mesec dni dela. Delo zahteva veliko potrpljenja in natančnosti, saj je vsaka napaka že lahko usodna – namreč, če je kos lesa odžagan preveč, poti nazaj ni in treba je začeti znova.

Kiparska dela so pri nas žal večinoma še premalo cenjena, Klemen Omejc pa je kljub temu odločen vztrajati in marljivo ohranjati to posebno ustvarjalno panogo, ki prinaša mnogo lepega in vznemirljivega tako ustvarjalcu kot občudovalcem končnih umetnin.