Tradicionalni slovenski zajtrk / Foto: arhiv ČZS

Naj bo vse leto domača hrana

Naj bo hrana iz lokalnega okolja na mizi vse leto, je glavno sporočilo današnjega dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim krepijo zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in zdravih prehranskih navad.

V Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi bilo letos vključenih 310.200 otrok, vzgojiteljev in učiteljev, dejansko število pa bo manjše za število otrok, ki se šolajo na daljavo.

V Čebelarski zvezi Slovenije se zavzemajo, da bi dan slovenske hrane spremenili v teden slovenske hrane in da bi ga nadgradili s tipičnimi slovenskimi jedmi.

Kranj – Danes, v petek, je dan slovenske hrane, na ta dan bodo v vrtcih, osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom – kruhom, mlekom, maslom, medom in jabolkom. S tovrstnimi zajtrki je pred enajstimi leti začela Čebelarska zveza Slovenije, danes pa je to vseslovensko gibanje za lokalno pridelano hrano, pri katerem sodeluje petnajst vladnih in nevladnih organizacij. »To je več kot zajtrk, gre za vzgojo bodočih potrošnikov,« pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek in poudarja, da moramo vzgojiti generacijo, ki bo verjela, da je domača hrana vredna zaupanja.

Več lokalne hrane v javne zavode

Na kmetijskem ministrstvu si želijo, da bi več lokalne hrane ponujali javni zavodi vse leto, ne le na dan slovenske hrane. Kot pravi minister, zavodom to omogočata tudi dve zakonski novosti. Po zakonu o javnem naročanju javnim zavodom od 1. januarja prihodnje leto za naročila do vrednosti 214 tisoč evrov (brez DDV) ne bo treba upoštevati postopkov javnega naročanja, vendar pa bodo morali pri naročanju upoštevati 12-odstotni delež ekoloških živil in 20-odstotni delež živil iz shem kakovosti. Druga novost izhaja iz spremenjenega zakona o kmetijstvu, po tem zakonu bodo nadzor nad izvajanjem javnih naročil izvajali kmetijski inšpektorji.

Hrana brez kilometrov

»Temeljno poslanstvo kmetijstva mora ostati pridelovanje hrane, a pri hrani iz domačega okolja odpade na tisoče kilometrov in morskih milj prevoza,« ugotavlja predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki predlaga, da bi tradicionalni zajtrk iz vrtcev in osnovnih šol razširili tudi na bolnišnice, domove za starejše in ostale javne zavode.

»Potrošniki, zahtevajte od svojega trgovca sadje in zelenjavo slovenskega porekla. Tovrstno sadje in zelenjava za razliko od uvoženega ni prepotovalo na tisoč kilometrov, obrano je bilo v optimalni zrelosti, zaradi bližine pridelave tudi ni potrebe po tretiranju s sredstvi za izboljševanje obstojnosti,« pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič, ki predlaga, da bi Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku dodali še zgodbo o tradicionalnem kmečkem obroku, ki bi vključeval ajdove žgance, prežganko, kislo mleko in proseno kašo z jabolki.

Organizirano do javnih zavodov

V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so s katalogom živil za javno naročanje organizirano pristopili do javnih zavodov, v sodelovanju s podjetji pa že več let pripravljajo nabor živil z izboljšano in ugodnejšo hranilno sestavo. Gre za živila, ki imajo zaradi spremenjene recepture manj sladkorja, soli in nasičenih maščob ali več prehranske vlaknine, vitaminov in mineralov.

Med zavrženo hrano je dve petini užitne

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben tudi za ozaveščanje o ravnanju s hrano in za zmanjševanje količine odpadne hrane. Po zadnjih statističnih podatkih v Sloveniji na leto zavržemo 68 kilogramov hrane na prebivalca, med to hrano je kar dve petini užitne, ugotavlja minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in dodaja, da odpadna hrana povzroči kar sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov.

Vse več ljudi zajtrkuje

»Navade prehranjevanja se izboljšujejo,« ugotavlja Marjeta Recek z ministrstva za zdravje in navaja podatke: več kot polovica otrok in mladostnikov zajtrkuje vsak dan, skoraj dve petini mladostnikov in približno polovica odraslih uživa sadje vsak dan, za uživanje zelenjave je ta delež nekoliko nižji – pri mladostnikih 36-odsoten in pri odraslih 45-odstoten.