Vabljivi bučkini rezanci

Pri lovcu

Dopust na bone (4)

Še preden sem rezervirala nastanitev v Hotelu Bohinj, sem vedela, da želim enkrat na kosilo v bližnji Art hotel Kristal oziroma njegovo restavracijo Pri lovcu, o kateri se je precej govorilo. Odločila pa sem se še za obisk preverjene restavracije: kosila sem tudi v Restavraciji Triglav Bohinj, ki se ponaša z izjemno lepo teraso, poleg tega pa je njen vodja Damir Salkić znano ime v slovenskih gostinskih krogih in eden najboljših sommelierjev na Gorenjskem. Me je pa jedilnik Pri lovcu presenetil; poklepetala sem tudi z Janom Dobravcem, domačim »pobom«, ki skupaj z bratom Luko družinski hotel pelje dalje.

Sicer za obe restavraciji velja pravilo, da prej pokličeš in povprašaš, kako je z zasedenostjo miz.

September je bil sončen. Pri lovcu so me posedli v bližino ribnika za hotelom in me »kupili« s Krapeževo malvazijo ter pozdravom iz kuhinje: bučkinimi rezanci v sojini omaki s sezamom.

Vsak nadaljnji krožnik je bil odličen, nekateri so bili sploh proti pričakovanjem.

Zanimiva je bila hladna predjed: jelenov karpačo, ki je skrival okusno panakoto, ki je z izbranima olivnim oljem in balzamičnim kisom ustvarjala grižljaje, ki so se kar topili v ustih in si njihov okus še danes lahko prikličem v spomin. Cvetačno juho sta »zabelila« inčunov crumble (drobljenec) in ponovno ekološko ekstra deviško oljčno olje Leccino (Korenika & Moškon), tokrat glavni spremljevalec menija. »Krškopoljcu« sta na krožniku delali družbo domača jagodna marmelada in lisičina krema. Zaupali so mi, da meso krškopoljskega prašiča pri njih pripravijo drugače, kot smo vajeni, in da so kos na krožniku najprej malce popekli na žaru, potem dali v vroče maslo z rožmarinom in belo čebulo, tako je nekaj minut odležal in nato so ga ponovno vrnili na žar.

Za sladico pa je na mizo prispel tako imenovani lava cake (čokoladni vulkan) s čokoladnim drobljencem ter domačim sladoledom iz banane, jabolka, borovnice in pomaranče.

Tik preden sem rekla za račun (cena je bila v primerjavi s tistimi, ki jih bohinjske restavracije dosegajo v času sezone, normalna), pa sem dobila v okušanje še njihovo domačo čokolado. Praline in tisto z ocvirki, za kar pri njih skrbi mama Alenka. (Se nadaljuje)