Graničarji Kraljevine Jugoslavije na Jezerskem sedlu / Foto: Gorenjski muzej Kranj

Karavanke, priložnost za tihotapce

V sosednji koroški občini Železna Kapla - Bela so odprli zanimivo razstavo o tihotapljenju čez Karavanke, ki zadeva tudi kraje na naši strani Karavank.

Železna Kapla – V pasaži pri Galeriji Zarja na glavnem trgu v Železni Kapli bo do konca januarja odprta dvojezična razstava Tihotapljenje čez Karavanke. Na pobudo dolgoletnega predsednika Slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli Vilija Ošine jo je zasnovala in postavila Irena Destovnik. Vili je bil pozoren na pripovedi starejših ljudi na obeh straneh Karavank, kako vroče in tudi nevarne »švercarske poti« so včasih vodile čez ta gorski greben. Razstava je bila umeščena v program praznovanja stoletnice koroškega plebiscita leta 2020 in zaradi epidemije postavljena letos, pri zbiranju gradiva pa so sodelovali tudi sosedje s slovenske strani: Center Rinka iz Solčave, Kulturno in umetniško društvo Jezersko in Tržiški muzej. Irena Destovnik, dolgoletna sodelavka Slovenske prosvetne zveze, se je v Železni Kapli, v Kortah, v Solčavi, v Lomu pod Storžičem in na Jezerskem pogovarjala z 38 posamezniki in na temo tihotapstva prebrala nekaj knjig in brskala po arhivih. Karavanke so v zadnjih stoletjih doživele kar nekaj sprememb meja in vsaka je prinesla nove predpise o prestopanju meje in prenašanju blaga. »Šverc« je bil mikaven v vseh obdobjih. Nekateri so to počeli za svoje potrebe, drugi pa so s tem služili. Pri ilegalnem prehajanju meje in prenašanju blaga so bili prav izvirni, za nekatere pa je bila mikavna meja usodna, še posebej po drugi svetovni vojni, ko je bila meja hermetično zaprta in zastražena, pa tudi v prvi Jugoslaviji varuhi meje do tihotapcev niso imeli razumevanja. Bili so ubiti in nanje spominjajo spominske plošče.