Nova politika prinaša številne spremembe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po večmesečnem usklajevanju s številnimi organizacijami in ustanovami ter ob upoštevanju predlogov in smernic Evropske komisije pripravilo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Predlog bo do 25. novembra v javni razpravi, danes, v torek, pa bo še spletna javna predstavitev.
Slovenija bo za izvajanje petletnega strateškega načrta skupne kmetijske politike imela na voljo 1,2 milijarde evrov, od tega 685 milijonov evrov za neposredna plačila in za podpore na področju vinarstva in čebelarstva ter 550 milijonov evrov za ukrepe razvoja podeželja. Država bo iz proračuna še dodatno zagotovila 334 milijonov evrov.
Predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike bo na jutrišnji izredni seji po videokonferenci obravnaval tudi svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Svet bo dal pripombe na predlagane ukrepe.
Kranj – In kaj so glavne novosti? Predlagani strateški načrt ukinja plačilne pravice, s tem pa tudi zgodovinske dodatke, ter uvaja enotno plačilo na hektar, kar pomeni, da bodo vsi kmetje za upravičene površine prejeli enako plačilo na hektar. Novost je dopolnilno prerazporeditveno plačilo, ki ga bodo v obliki letnega, enotnega plačila na hektar upravičene površine prejela le kmetijska gospodarstva do povprečne velikosti 8,2 hektarja.
Spremembe pri plačlilih za OMD
Spremenil se bo tudi sistem plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), ki predstavljajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Fiksni del plačila bodo ukinili, tako da bo plačilo odvisno le od točk, ki jih bo kmetijsko gospodarstvo prejelo za površine, ki jih obdeluje na območju OMD, pri tem pa bodo višjo vrednost točke pripisali kmetijskim gospodarstvom, ki imajo večje število točk in redijo travojede živali.
Proizvodno vezana plačila za sektorje v težavah
V okviru skupne kmetijske politike bodo del sredstev porabili za izplačilo proizvodno vezanih plačil. Namenili jih bodo kmetijskim dejavnostim, ki se že dlje časa soočajo s slabim ekonomskim položajem. Ministrstvo predlaga, da bi jih namenili predvsem za rejo goved in rejo krav dojilj na celotnem območju Slovenije, za prirejo mleka v gorskem območju in za rejo drobnice. Spodbujali bodo tudi pridelavo beljakovinskih rastlin.
Podpora mladim kmetom
Eden od ciljev skupne kmetijske politike v obdobju 2023–2027 je generacijska pomladitev slovenskega kmetijstva. Da bi dosegli ta cilj, strateški načrt predvideva različne ukrepe za mlade kmete – od zagonskih, naložbenih sredstev do podpor, ki so povezane s prenosom znanja in inovacijami. Mladi kmetje bodo lahko pod bolj ugodnimi bančnimi pogoji, z manj tveganja, hitreje in bolj enostavno dostopali do dodatnih razvojnih sredstev, novost je podpora medgeneracijskemu prenosu znanja med »starim« lastnikom in mladim prevzemnikom.
Krepitev položaja kmetov v kmetijsko-živilski verigi
Pri ukrepih za dvig konkurenčnosti kmetijske pridelave in predelave bodo po novem investicije v osnovno kmetijsko pridelavo združevali z investicijami v predelavo in trženje, majhne kmetije pa bodo deležne poenostavitve s pavšalnimi podporami do zneska 20 tisoč evrov. Podpore bodo tudi za kolektivne naložbe, za sektorje sadje, zelenjava, vino in čebelarstvo ter za spodbujanje vzpostavljanja medpanožnih organizacij in oblikovanja »ekoregij/100% lokalno«.
Strateški načrt daje poudarek tudi povezovanju pridelave pridelkov in predelave v izdelke, krepitvi agroživilskih verig, vzpostavitev dolgoročnih partnerstev ter krepitvi položaja kmeta v verigi.
Sheme za okolje in podnebje
Najmanj četrtino nacionalne ovojnice za neposredna plačila bodo namenili za izvajanje shem za okolje in podnebje – Sopo. Shema za trajno travinje bo namenjena zlasti ohranjanju ekstenzivnih travnikov, shema za njive ohranjanju rodovitnosti in kakovosti tal, povečanju deleža organske snovi v tleh in izboljšanju biotske raznovrstnosti na ornih površinah, shema za trajne nasade zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, shema za ohranjanje kmetijske krajine pa preprečevanju zanosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil v vodotoke.
Podpora za integrirano pridelavo
V kmetijsko-okoljska in podnebna plačila bodo vključili nekatere nove vsebine, to je podpore za integrirano pridelavo ter izboljšanje kakovosti krme in načrtnega krmljenja pri govedu, prašičih pitancih, ovcah in kozah, podpore za ohranjanje suhih travišč in zmanjšanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev v grozdju in sadju ter podpore za seneno prirejo ter precizno gnojenje in škropljenje. Izvajanje nekaterih ukrepov bo bolj zahtevno. Izvajanje ukrepa Ohranjanje kolobarja bo, na primer, potekalo na treh ravneh zahtevnosti; tisti, ki bodo pripravljeni več narediti za okolje, bodo prejeli tudi višje nadomestilo.
Večje podpore ekološkim kmetom
Večjih podpor bo deležno ekološko kmetovanje. Ekološki kmetje bodo lahko uveljavljali spodbude za ohranjanje in prevzemanje praks ekološkega kmetovanja pa tudi finančne podpore za naložbe v ekološko kmetovanje in predelalo ekoloških pridelkov.
Novost so nove intervencije na področju okolja, s katerimi naj bi spodbujali manjšo porabo kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, zagotovili nadomestilo za omejitve pri kmetovanju na območjih Nature 2000 in spodbujali ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine na zavarovanih območjih.
Dva nova ukrepa v gozdarstvu
Na področju gozdarstva predvidevajo dva nova ukrepa, in sicer podpore za ohranjanje in vzdrževanje pašnih površin za prostoživeče rastlinojede živali ter izgradnjo novih in posodobitev obstoječih gozdnih drevesnic ter nakup specializirane mehanizacije in opreme za vzgojo sadik.
Podpirali bodo tudi naložbe za prilagoditev trajnih nasadov na podnebne spremembe (mreže proti toči, zaščita pred slano ...) in naložbe za učinkovito rabo dušikovih gnojil (nakup mehanizacije za gnojenje z nizkimi izpusti v zrak), poleg tega pa tudi vlaganja v ohranjanje ekstenzivnih pašnikov ter v ureditev mejic, suhozidov in drugih krajinskih značilnosti.