Portret iz koledarja: Nejc Zaplotnik (1952-1983), avtorica Ula Simonovič.

Novih dvanajst »velikanov«

Pet dijakinj Gimnazije Kranj je nadaljevalo delo svojih predhodnic ter za koledar za prihodnje leto ustvarilo novo serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas.

Kranj – Gimnazija Kranj je tudi letos izdala koledar Slovenski velikani, na katerem so upodobili novih dvanajst velikih osebnosti slovenske zgodovine. Portrete bo tako kot predhodni dve leti mogoče občudovati tudi na potujoči razstavi. Risanju portretov v maniri starih mojstrov, zgolj z rjavo barvico, so se letos Gaji Bumbar, ki je sodelovala že pri obeh predhodnih projektih, pridružile še Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic.

Z njihovo pomočjo je tako na koledarju in razstavi zaživel nov ducat portretov. »V novo leto vstopamo z neuklonljivo, samosvojo in vznemirljivo Almo Karlin ter popotujemo čez brezdanja duhovna obzorja posameznikov, vse dokler leta 2022 ne bomo zapustili z Janezom Bleiweisom, Kranjčanom s prizemljenim, trmastim, nekoliko robatim značajem, pa tudi zmernim in popustljivim, kot ga opisujejo nekateri,« je razložila njihova mentorica Nataša Kne. Omenjenima na koledarju družbo delajo še Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj in Franja Bojc Bidovec. Skupaj so tako v isti tehniki ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. »Posebno smo veseli upodobitve Kranjčana in kranjskega gimnazijca, alpinista in izjemne osebnosti Nejca Zaplotnika, ki bi prihodnje leto praznoval sedemdeseti rojstni dan,« je poudarila Nataša Kne in spomnila, da bo prihodnje leto minilo tudi trideset let od smrti cistercijanskega meniha, slovenskega zeliščarja in velikega človeka patra Simona Ašiča.

Gaja Bumbar je imela tokrat nalogo upodobiti »tri izmed nekaj najdrznejših žensk v slovenski zgodovini«, kot se je izrazila, to je Almo Karlin, Franjo Bojc Bidovec in Kristino Brenk. Kot je pojasnila, se je pri upodobitvi osredotočila predvsem na sočasno odločnost in milino v njihovem pogledu. Monika Sunesko se je lotila portretov Stanka Bloudka, Kristine Gorišek Novaković in Josipa Plemlja. »Ob risanju portretov mi je bila glavna prioriteta, da sem našla idealno sliko, ki je v sebi skrivala tisto iskrico v očeh, nasmeh ali neko nenavadno nepopolnost obraza, v kateri si lahko odkril resnico človeka na sliki in pomislil, da bi ga rad spoznal, tako njega kot njegovo zgodbo.« Lavra Šubic si je pri upodobitvi Janeza Bleiweisa zadala cilj, da portret odraža pokončnost in načelnost človeka, ki si je vse življenje prizadeval za uveljavitev slovenskega jezika. Klara Stariha je priznala, da se je pri ustvarjanju letošnjega koledarja soočila s precejšnim izzivom, saj so po njenem prepričanju portreti iz prejšnjih let zares izvrstni. »Vseeno sem pri ustvarjanju uživala; všeč mi je bil izzivalni pogled čudovite igralke Ite Rine, topli nasmeh književnika Otona Župančiča, na neki način pa tudi kuštrava brada in brki slikarja Riharda Jakopiča.« Ula Simonič je prav tako poudarila, da je bil pritisk precej močan, saj si pri risanju nekoga, ki ga širša slovenska javnost občuti kot legendo ali velikana, ne želiš biti tisti, ki mu bo storil krivico. »Pri patru Simonu Ašiču mi je bilo najpomembneje, da mi uspe ujeti njegov dobrodušni nasmeh in dobro voljo do ljudi, ki jim je pomagal, Nejca Zaplotnika pa sem poskušala upodobiti tako, da se je karseda videla njegova moč in odpornost, ki ju prinese alpinizem.«