Slavko Prezelj in Petra Lombar Premru ob koncu letošnjega poletja, v ozadju pa znamenita Zaplata / Foto: Alenka Brun

Ovčerejo na Zaplati zapisali na filmski trak

Petra Lombar Premru je članica Kulturno-umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor že dobrih trideset let, Slavko Prezelj pa še kako leto več. Znan je po veseloigrah, ki jih je postavljal na domači oder, in razprodanih premierah. Epidemiološke razmere so zahtevale prilagoditev in tako so se letos v društvu odločili, da posnamejo film o ovčereji na Zaplati.

Slavko Prezelj nam razloži, da sta s Petro Lombar Premru, ki je zadnji dve leti tudi predsednica Kulturno-umetniškega društva (KUD) Matije Valjavca Preddvor, ravno razmišljala, kako bi začeli vaje za novo veseloigro, ko je vajeti sveta v roke prevzel covid-19. Misel na vaje sta hitro opustila in društvo je lani izdalo slikanico, ker pa sta predvidevala, da bodo letos z izvajanjem vaj, nastopov in polnjenjem dvoran imeli podobne težave, je Prezelj prišel na idejo, da bi s člani kulturno-umetniškega društva posneli film, in sicer o ovčereji na Zaplati. Vendar pa to ni prvi filmski projekt, ki vključuje Zaplato. Pred 23 leti je društvo namreč že sodelovalo pri nastajanju filma o tradiciji t. i. snarjenja na Zaplati nad Preddvorom, ki je znana po izstopajočem gozdičku sredi travnatega pobočja. »O tradiciji snarjenja je film posnela Televizija Slovenija v sklopu ene takratnih dokumentarnih oddaj in ga predvajala leta 1998. Tokrat film nastaja v okviru društva. Gre za nov projekt, ki ima s snarjenjem skupno le zgodovinsko osnovo, dediščino in delno enako lokacijo. Tokrat je poudarek na paši ovc, ki so bile na tem območju tako rekoč od nekdaj prisotne. Skoraj pri vsaki hiši v vaseh v okolici Preddvora so imeli ovco ali dve, ki so jih v poletnem času za tri in pol do štiri mesece 'peljali gor'. Leta 1953 se je tako na Zaplati paslo šeststo ovc, tudi iz šenčurske fare,« povesta ustvarjalca.

Petra Lombar Premru pojasni, da letos mineva sedemdeset let, kar KUD Matija Valjavec Preddvor nosi njegovo ime, jih je pa mogoče k snemanju ovčereje spodbudil tudi dober odziv na posneto proslavo ob 190. obletnici rojstva Matije Valjavca. »Njeno izvedbo smo načrtovali letos spomladi, vendar je zaradi zaprtja nismo mogli izpeljati v živo. Tako smo se odločili, da naredimo spletno različico. Izkazalo se je, da so bili ljudje enako zadovoljni, celo precej več ogledov je imela objava proslave na Youtubu, kot pa bi verjetno dejansko prišlo ljudi na dogodek, če bi ga pripravili.«

Pri filmu sodelujejo člani domačega KUD-a

Lombar Premrujeva je zadolžena tudi za montažo in končno podobo izdelka, medtem ko sta snemalne vajeti prevzela v roke oba s Prezljem, njegova pa sta še režija in scenarij. Na začetku ni vedel, kako se bodo igralci domačega KUD-a odzvali, saj je bilo predvideno snemanje na Zaplati, a se jih je potem javilo kar dvajset. »Se mi je pa zdelo škoda, da bi ne vključili tudi dobrih igralcev, ki ne bi šli z nami, pa sem potem napisal tri prizore, ki smo jih posneli v dolini.« Izvemo še, da je vseh igranih prizorov deset in da naj bi film trajal dobro uro in pol. Med igranimi prizori pa bodo tudi dokumentarni vložki, sestavljeni iz videoposnetkov paše ovc in starih fotografij, podkrepljeni z zgodovinskimi dejstvi, naprej razloži Lombar Premrujeva, ki bo prebrala tudi vse vmesne tekste.

Sporočilnost filma

Beseda nanese na zanamce, spomine, dediščino. Prezelj: »Da nekaterim, ki so to še doživljali – ker nekaj jih je – obudim spomine; da ljudem, ki ne morejo več na Zaplato, na primer zaradi starosti, približam lepoto pokrajine skozi film in da rešim pred pozabo tisto, kar se je dogajalo.« Oba ustvarjalca pa se strinjata, da ju udejstvovanje v društvu napolnjuje z zadovoljstvom, da na ta način prispevata k svojemu kraju. Petra Lombar Premru se je v KUD-u zavedela tudi velike vrednosti znanja domačega, narečnega jezika. »Meni je bilo to dano, zrasla sem v družini, kjer smo in še govorimo narečno. Pri postavljanju naših dramskih prizorov vidim, koliko truda je potrebnega, kako si marsikdo lomi jezik, kako se v besedilo hitro prikradejo vplivi sodobnosti … Tiste stare, pristne govorice najbrž ne moremo več ujeti, lahko pa poskušamo rešiti tisto, kar je še ostalo.«

Končni izdelek si zasluži pravo predstavitev

Preddvorčana menita, da bo film do konca novembra zaključen. Glede na čas in trud, ki je bil v film vložen, pa si končni izdelek zagotovo zasluži dogodek, premiero, predstavitev. A ker se razmere iz dneva v dan slabšajo, Lombar Premrujeva pove, da bodo upoštevali ukrepe, a tudi zdravo pamet. »Če ne bomo mogli imeti premiere, bomo pa malo počakali ali poiskali drugo rešitev,« še doda.