Otroci, denar in starši
Po treh knjigah nasvetov za odrasle se je finančna mentorica Ana Vezovišek v svoji novi knjigi lotila vprašanja, kako ravnanja z denarjem naučimo otroke.
Kaj naj otroci vedo o denarju, kako jim to lahko povemo, kdaj naj otrok dobi žepnino, kdaj je dovolj star za finančno vzgojo in podobna vprašanja v svoji novi knjigi Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem? postavlja Ana Vezovišek, podjetnica, priznana finančna mentorica in specialistka za financiranje in osebni proračun.
Denar v marsikateri družini tabu tema
Po treh knjigah finančnih nasvetov, namenjenih odraslim, se je tokrat lotila tematike finančnega opismenjevanja otrok. »Že več kot dvajset let se ukvarjam s svetovanjem odraslim in v pogovorih z njimi ugotavljam, da s seboj prenašajo vzorce, ki so se jih naučili od svojih staršev. Denar je pogosto tabu tema v marsikateri družini, in če otroka ne naučimo ravnati z njim, mu bo to v odrasli dobi manjkalo. Na drugi strani, če starši otroku že zgodaj privzgojijo osnovna pravila ravnanja z denarjem, mu bo to kot odrasli osebi koristilo oziroma bo to zanj nekaj samoumevnega,« o razlogih za knjigo, ki je v redni prodaji na voljo od prejšnjega tedna, pravi Ana Vezovišek.
Primeri dobre prakse pri znanih Slovencih
Kljub temu pri mlajših generacijah staršev zaznava pozitivne spremembe. »Če se včasih starši z otroki niso pogovarjali o denarju, mislim, da mlajše generacije temu namenjajo več pozornosti. Bolj se zavedajo pomena načrtovanja prihodnosti, vedo, da so informacije dosegljive, jih znajo najti in pravilno uporabiti. Starejši pa večkrat mislijo, da so za finančno opismenjevanje že prepozni, kar ni res,« še pravi sogovornica, ki je v knjigi opisala tudi izkušnje, ki jih imajo s finančno vzgojo svojih otrok tudi nekateri znani Slovenci – Jakov Fak, Marko Vozelj in Saša Einsiedler. »Želela sem poudariti primere dobre prakse, ki jih poznam in so lep primer ljudi, ki so za uspeh pripravljeni trdo delati, hkrati pa jih denar in širša prepoznavnost nista pokvarila in navzven ne živijo razkošnega življenja, kot lahko vidimo v nekaterih drugih primerih. Z njimi sem želela poudariti, da te vrednote pozitivno vplivajo tudi na njihove otroke.«
Vsako priložnost lahko izkoristimo za vzgojo o financah
V knjigi so zapisana mnenja otrok in učiteljev o denarju, avtorica pa odgovarja tudi na 33 najpogostejših vprašanj, povezanih s finančno vzgojo otrok, ki staršem pomagajo otroke vpeljati v svet osebnih financ. Predvsem pa je pomembno, da vsak trenutek izkoristimo za finančno vzgojo, čemur sogovornica pravi učni poligon ravnanja z denarjem. »Marsikdo misli, da finančna vzgoja pomeni, da moramo otroka posesti za mizo in mu razlagati o financah. Prav tako se nima smisla ukvarjati s tem, ali imamo dovolj znanja za to oziroma ali je otrok že dovolj star. Precej bolj smiselno je to početi v praksi, ko otroka vzamemo s seboj v trgovino, na pošto … Če bo šel otrok z nami po nakupih in videl, da nakupe načrtujemo, imamo s seboj nakupovalni seznam in ne kupujemo kar vsega povprek, bo spoznal, da se v trgovini kupuje hrana in nujne stvari, ne pa denimo igrače. In tudi to je del vzgoje,« še dodaja Ana Vizovišek, ki spregovori še o eni pomembni temi v času odraščanja – žepnini: »Pomembno je, da otrok žepnino dobi takrat, ko že ve nekaj o denarju in kaj z njim početi. V praksi to pomeni proti koncu osnovne šole, ko lahko že prevzame tudi določene obveznosti. Pri tem pa je pomembno, da se starši zavedajo, da z žepnino otrokom dajejo možnost učenja ravnanja z denarjem in da ne gre za denar, ki ga otrok dobi kar tako. Višina žepnine pa je seveda odvisna od več dejavnikov, tudi od starosti, dejanskih stroškov in višine družinskega proračuna.«
S knjigo Ane Vezovišek tako na naš knjižni trg prihaja eden redkih priročnikov domačih avtorjev na temo, ki je v današnjem svetu pomembna. Zagotovo pa bo marsikateri nasvet, namenjen vzgoji otrok, prav prišel tudi odraslim, manj veščim ravnanja z lastnimi dohodki.