Čas je, da se zresnimo

»Čas je, da se zresnimo.« To je poziv direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka. Boj z novim koronavirusom, kot se znova kaže, ni končan. Bolnišnice se vse bolj polnijo s covidnimi bolniki. A kot pravi tudi stroka, smo se ljudje navadili živeti s številkami, pozabljamo pa na to, da je za vsako številko posameznik. Rast okužb je trenutno eksponentna, delež pozitivnih izvidov PCR-testov je samo v soboto presegel trideset odstotkov. Virus je visoko kužen in se prenaša še posebno v zimskem času. »Nismo se poenotili in razumeli, s čim imamo opravka,« je opozoril Krek. Naj to ne bo razumljeno za 'strah', ampak za to, da bomo le skupaj in v enotnih ravnanjih virus lahko obvladali.

Vnovičnega zapiranja družbe si verjetno nihče ne želi. Marsikdo pa ne priznava »PCT-vstopnice«, ki ohranja družbo odprto in gospodarstvo delujoče. A nam ne gre najbolje, če se vendarle ozremo na koronaštevilke (in predpostavimo, da kažejo pravilno), ki so neke vrste kompas za ukrepe. Večkrat je bilo v zadnjem času poudarjeno, da popuščamo pri že preventivnem vedenju. Slišimo tudi za posojanje QR-kod. Vprašam, kdo koga s tem ravnanjem »prenese okrog«? Virusa ne, sočloveka, če zboli, pa zagotovo. Zaupajmo vsaj stroki, tudi njihovim pozivom k spoštovanju pogoja PCT. Ne nazadnje: pri kom pa poiščemo pomoč, ko zbolimo?

Pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) – oziroma kot minister za zdravje Janez Poklukar v zadnjem času namenoma menja vrstni red in pravi CPT – cepljenje daje na prvo mesto. Tudi to nam gre (pre)počasi, čeprav je posodobljena metodologija izračunavanja odstotek nekoliko dvignila. Če pogledamo Gorenjsko, pa nekaj občin izstopa. Občini Kranjska Gora (to je se pokazalo šele pred dnevi zaradi spremembe beleženja stalnega naslova) in Jezersko imata čez 70-odstotno precepljenost starejših od 18 let, nad 65-odstotno pa občine Bled, Bohinj, Cerklje, Naklo, Šenčur, Škofja Loka, Žiri in Žirovnica. Za eno občino, v kateri je pretežno starejše prebivalstvo in ima visok odstotek polno cepljenih odraslih, mi je pred dnevi domačinka povedala, da imajo družinsko zdravnico, ki je bila pripravljena vsakemu pacientu prisluhniti in pojasniti o cepljenju in cepivih, pogovorila se je z njimi o strahovih, skrbeh, ki jih imajo. Komunikacija. Tudi prijazne besede nam v splošnem manjka. Tako pa očitno v družbi še naprej ostajamo razdeljeni; eni za, eni proti, vmes je pa prostor sodelovanja, v katerega nočemo vstopiti. Virusa vse to prav nič ne zanima in skrbi. Mene pa vse bolj skrbi »izid« tudi po zdravstveni covidni krizi. Stanje duha. Čas je, da se zresnimo.