Natakar na koleščkih

Konec poletja so v eno od znanih blejskih kavarn kot pomočnika natakarjem namestili dva ljubka robotka, pingvina po videzu, in avtomatizirana vozička za hrano in pijačo po namenu. Da gostom dostavita kavo, sok ali kremno rezino in z njimi tudi komunicirata, so povedali pristojni, natakarjem pa prihranita kar nekaj kilometrov hoje, ki jo v času službe opravijo med kuhinjo in mizami, za katerimi sedijo gosti.

Ker načeloma nisem navdušenka nad spremembami in zato tudi nove tehnologije razumem zgolj kot pripomočke za lažje delo in udobnejše življenje, sem kar nekaj časa zbirala voljo, preden sem se odločila, da novi način postrežbe tudi sama preizkusim.

Na Bled sem odšla s predsodkom, priznam. Predstavljala sem si, da bom morala pingvinu (ne vem sicer, zakaj so v kavarno na obali Blejskega jezera postavili avtomate v obliki pingvinov, ne pa, recimo, labodov, če že morajo biti v obliki živali ...) razločno, glasno in počasi vsaj trikrat ponoviti: Coffee, please (Kavo, prosim, v prevodu. Slovensko blejski robotki še ne razumejo). Pa da se bo nato Tone, kot mu rečejo, odpeljal do kuhinje in zatem – s kavo – nazaj k meni. Da bom morala skodelico s pladnja vzeti sama, da bo mizo za menoj sicer vendarle pospravil kdo drug pa da bom račun plačala tako, kot sem ob prihodu na Bled parkirnino: z metanjem kovancev v režo avtomata.

No, k sreči ni bilo tako. Kaj bom naročila, me je povprašala zares zelo prijazna natakarica, mi zraven ponudila še sladico, lastnoročno prinesla vse naročeno in se iskreno razveselila, ko sem ji povedala, da je kava odlična.

Seveda sem jo povprašala po izkušnjah z robotskima pomočnikoma. Povedala je, da se sicer znata odpeljati od kuhinje do prave mize v kavarni in nazaj, da pa naročilo še vedno prevzame natakar, ki kavo gostu tudi postavi na mizo in odnese prazno skodelico. In čeprav je povedala tudi, da so nad robotki strašno navdušeni otroci in upokojenci, ki pridejo v kavarno, verjamem, da večina vendarle deli moje mnenje: v gostinstvu in turizmu največ šteje profesionalen osebni pristop.

Za ta teden na višji strokovni šoli na Bledu pripravljajo srečanje, na katerem bodo govorili o enem največjih izzivov, s katerim se v gostinstvu in turizmu srečujejo v zadnjem obdobju: pomanjkanju kakovostnega kadra. Stroka namreč že dolgo ve, da so stoli in mize pa tudi digitalizacija le osnova in ne bistvo dobre gostinske in turistične ponudbe. Tisto, kar naredi izkušnjo kave, popite v restavraciji, takšno, kot si jo gostje želimo, so zagotovo ljudje. Zato se, verjamem, prav vanje še kako splača vlagati. Pingvini so samo za zraven ...