Sto let Mednarodnega PEN

»Junija 1965 je bil na Bledu pod pokroviteljstvom jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita svetovni kongres mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in prozaistov (PEN), ki se kot družba samostojno mislečih ustvarjalcev zavzema za svobodo mišljenja in pisanja ter deluje v svetu kot moralni glas vesti. Z 2. svetovno vojno prekinjena dejavnost slovenske sekcije PEN je bila kljub centralističnim političnim odporom obnovljena na ustanovnem občnem zboru aprila 1962; čez tri leta pa je slovenski center PEN organiziral svetovni kongres z glavno temo Pisatelj in sodobna družba. Kongresa se je udeležilo okrog 600 književnikov, med njimi vrsta najvidnejših svetovnih pisateljev in pesnikov, npr. Arthur Miller, Miguel Angel Asturias, lgnazio Silone, Leonid Leonov, Ivo Andrić, Stephen Spender, Pablo Neruda, Louis Guilloux, Roger Caillois, Claude Aveline in Susan Sontag. Srečanje je bilo zgodovinskega pomena, saj so prvič po vojni kot opazovalci prišli tudi pisatelji iz Sovjetske zveze; tako je bila presežena siceršnja blokovska delitev sveta. Mira Mihelič, ki je imela kot tajnica ob predsedniku slovenskega PEN Mateju Boru največje zasluge pri organiziranju kongresa (pozneje je bila izvoljena za dosmrtno podpredsednico te mednarodne pisateljske organizacije), ga je v knjigi spominov označila kot eno 'najuspešnejših manifestacij v analih tega mednarodnega društva'. Kongres je zelo vplival na slovensko kulturno samozavest …« (Slovenska kronika XX. stoletja, 1941–1995, Ljubljana 1996, str. 289)

Z gornjimi besedami je akademik Milček Komelj opisal sloviti kongres PEN na Bledu, junija 1965. Take svetovne pisateljske zasedbe pri nas ni bilo ne prej ne pozneje in je najbrž nikoli več ne bo. Sicer pa nam gre v tem zapisu za to, da praznuje Mednarodni PEN letos svojo stoletnico, ustanovljen je bil leta 1921. PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists). Pisatelj in nekdanji predsednik PEN Mario Vargas Llosa je zapisal: »V času razkolov med državami je Mednarodni PEN ena redkih ustanov, ki svoje mostove ohranja nenehno odprte.« PEN, ki naj bi imel že 145 centrov v 104 državah, med njimi je seveda tudi slovenski, prepoznava in zagovarja dejstvo, da je književnost bistvena za razumevanje in sodelovanje z drugimi svetovi. »Če namreč nisi sposoben slišati glasu neke druge kulture, kako jo lahko razumeš?« Berimo se torej in poslušajmo drug drugega.