Želijo boljšo povezavo do avtoceste
Župani štirih občin s Škofjeloškega ter Medvod, Vodic in Kranja si skupaj prizadevajo za izgradnjo nove povezovalne ceste Trata–Meja in nove navezovalne ceste na avtocestno omrežje Meja–Vodice.
Analiza obsega prometa, ki jo je izvedel DRI v letu 2017, je pokazala najustreznejšo navezavo Škofje Loke na avtocestno omrežje po varianti A2 (Trata–Meja–Vodice).
Škofja Loka – Kot pojasnjujejo na Občini Škofja Loka, so domači župan Tine Radinja, župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, Občine Žiri Janez Žakelj, Občine Železniki Anton Luznar, Občine Medvode Nejc Smole, Občine Vodice Aco Franc Šuštar in Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku, Direkciji RS za infrastrukturo in DRI upravljanje investicij poslali pismo s pobudo za navezavo četrte razvojne osi na slovensko avtocestno omrežje. Župani so prosili, da se čim prej opredelijo do skupnega predloga v zvezi z navezovalno cesto in pristopijo k pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki bodo omogočile izdelavo državnega prostorskega načrta za ta odsek četrte razvojne osi.
Vloga in pomen četrte razvojne osi ter centralnih naselij in zaposlitvenih središč, ki ležijo ob njej, sta se namreč močno okrepila z izgradnjo Poljanske obvoznice v Škofji Loki in Gorenjevaške obvoznice. Pri tem je bil pomemben letošnji podpis protokola med ministrstvom za infrastrukturo in občinama Gorenja vas - Poljane in Cerkno o umeščanju trase prometne povezave med Hotavljami in Cerknim.
Ena največjih pomanjkljivosti celotnega škofjeloškega in idrijsko-cerkljanskega območja pa je prav njuna (relativna) prometna odmaknjenost oziroma oddaljenost od slovenskega avtocestnega sistema.
To povzroča izredno obremenjenost predvsem s tovornim prometom na regionalnih cestah Škofja Loka–Jeprca in Škofja Loka–Kranj ter v okoljsko ranljivem dolinsko-kotlinskem svetu Kranjsko–Sorškega polja, na širšem vplivnem območju obeh prometnic. Gosti tokovi tovornega prometa prometno in ekološko obremenjujejo tudi mestno središče Medvod in nekatera naselja v občini Vodice, podaljšuje se potovalni čas in zmanjšuje prometna pretočnost, slabša se prometna varnost, posledično pa zaradi navedenega naraščajo družbenoekonomski stroški, negativne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo.