Na Zanzibaru rojeni tanzanijsko-britanski pisatelj Abdulrazak Gurnah (1948) je v svojih romanih v angleščini upodobil postkolonialno Afriko. / Foto: Wikipedija

Nobelove nagrade 2021

V tednu po 4. oktobru so tudi letos objavili imena Nobelovih nagrajencev, vsak dan po eno nagrado. Nagrajenci so slej ko prej ugledne osebnosti, vendar širši javnosti manj poznani. Nagrade bodo podelili 12. decembra.

Pisatelj iz Afrike

Ime nagrajenca za književnost je za večino veliko presenečenje, saj ni bil v ožjem krogu favoritov. To je na Zanzibarju rojeni tanzanijski avtor Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija je sporočila, da mu nagrado daje za »njegovo brezkompromisno in sočutno prodiranje v posledice kolonializma in usode prebežnikov v prepadu med različnimi kulturami in celinami«. Za koga gre? »Abdulrazak Gurnah se je rodil leta 1948 in odraščal na Zanzibarju, nato pa je konec 60. let prejšnjega stoletja kot begunec prišel v Veliko Britanijo. Do nedavnega, ko se je upokojil, je predaval angleščino in postkolonialno književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju. V vseh svojih delih se posveča begunstvu. Pisati je začel z 21 leti, in čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik. Njegov četrti roman Paradise (Raj), s katerim je leta 1994 dosegel preboj na literarno področje, je nastal po raziskovalnem potovanju v vzhodno Afriko okoli leta 1990. Roman prinaša zgodbo o odraščanju in žalostno ljubezensko zgodbo, v kateri trčijo različni svetovi in prepričanja … Nagrajeni avtor v svojih delih begunsko izkušnjo obravnava tako, da se osredotoča na identiteto in samopodobo. Liki se znajdejo v vrzeli med kulturami in celinami, med življenjem prej in potem; to je negotovo stanje, ki ga ni mogoče razrešiti. Pisateljeva predanost resnici in njegov odpor do poenostavljanja sta osupljiva. Njegovi romani se odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko. V Gurnahovem literarnem vesolju se vse spreminja – spomini, imena, identitete. Neskončno raziskovanje, ki ga poganja intelektualna strast, je prisotno v vseh njegovih knjigah in je enako vidno tako zdaj kot na začetku njegovega pisanja«. Skupno je avtor desetih romanov. Gurnahova dela so slovenskemu bralstvu skoraj neznana, v slovenščini imamo zgolj eno zgodbo v zbirki afriške literature Jutri je predaleč. Urednica zgodb in afrikanistka Nataša Hrastnik je za STA povedala, da ga literarni kritiki uvrščajo med vzhodnoafriške pisatelje, tudi britanske, zlasti pa med postkolonialne, ker se v svoji literaturi večinoma ukvarja z vprašanji postkolonializma. Pogosto prepleta osebne zgodbe s političnim ozadjem. Junaki njegovih zgodb so posamezniki iz Vzhodne Afrike, ki so na različne načine vpeti v odnose z Britanci in drugimi Evropejci … (Vir: MMC RTV SLO) No, po nagradi je gotovo, da bomo katero od njegovih del kmalu dobili tudi v slovenščini.

Medicina, fizika, kemija

Poglejmo še druge dobitnike nagrad. Za medicino sta jo dobila ameriška znanstvenika David Julius in Ardem Patapoutian za odkritja o receptorjih za temperaturo in dotik. Njuna odkritja »so nam omogočila, da bolje razumemo, kako lahko vročina, mraz in mehanska sila spodbudijo živčne impulze, ki nam dovolijo sprejeti svet okoli nas in se mu prilagoditi«. Za fiziko so nagrado dobili trije: Syukuru Manabe, Klaus Hasselmann in Giorgio Parisi za »inovativen prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov«, pomembnih tudi za boljše razumevanje podnebnih sprememb. Nagrado za kemijo si bosta razdelila Nemec Benjamin List in Američan David MacMillan, za njuno delo pri razvoju »asimetrične organokatalize«, s čimer naj bi kemija postala bolj »zelena« …

Za mir in ekonomijo

Nobelovo nagrado za mir prejmeta filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov za njuna prizadevanja za varovanje svobode izražanja na Filipinih in v Rusiji. »Nobelov odbor je še poudaril, da svobodno, neodvisno novinarstvo in novinarstvo, ki temelji na dejstvih, varuje pred zlorabami moči, pred lažmi in vojno propagando. Svoboda izražanja in pravica do informacij pomagata pri informiranju javnosti. Te pravice so nujni temelj za demokracijo in varovanje proti vojni in konfliktom. Nagradi za Resso in Muratova sta namenjeni prav za to, da se poudari pomen varovanja teh temeljnih pravic.« Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo pa so Kanadčan David Card za empirični prispevek k ekonomiki dela ter izraelsko-ameriški znanstvenik Joshua Angrist in nizozemsko-ameriški znanstvenik Guido Imbens »za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij«. Vsi trije so naredili korak naprej na področju »naravnih poskusov«. In kaj so ti? Naravni eksperimenti uporabljajo situacije iz resničnega življenja za napovedi o vplivih na svet. Gre za pristop, ki se je razširil tudi na druga področja in pomeni revolucionarne spremembe pri empiričnem raziskovanju.