V Železnikih so februarja lani začeli postopek tretjih sprememb občinskega prostorskega načrta. V obravnavi imajo 104 pobude zasebnega značaja in 15 pobud javnega značaja. / Foto: Gorazd Kavčič

Cona upočasnila postopek

Občina Železniki se pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta srečuje z dolgotrajnimi postopki. Pripraviti morajo tudi poplavno študijo za predvideno širitev industrijske cone.

Železniki – Na zadnji seji občinskega sveta v Železnikih so se občinski svetniki precej časa zadržali pri postopku tretjih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN). Razpravo je spodbudil domačin iz Selc Matjaž Podrekar. Njihova družina je namreč že leta 2017 vložila pobudo za spremembo OPN, eno od dobrih stotih pobud, vključenih v postopek, ki ga je občina sprožila v začetku lanskega leta. Pobuda Podrekarjevih se nanaša na gradnjo novega hleva, a se je ne morejo lotiti pred sprejemom novega prostorskega akta. Kot je na seji pojasnil Podrekar, je obstoječi hlev povsem poln, imajo 70–80 glav živine, zato so se odločili, da bodo sto ali dvesto metrov stran zgradili novega na prosto rejo za sto glav živine. Upali so, da bodo za naložbo pridobili nepovratna sredstva za mlade prevzemnike kmetij, a Podrekarjev brat od nedavnega, ko je dopolnil štirideset let, ne sodi več mednje. Podrekar je razočaran, ker se postopki vlečejo nerazumno dolgo, zato ga je zanimalo, kje se zatika.

»Ne gre za to, da bi jaz imel zadeve v predalu in da se postopek zaradi tega ne premakne,« je odvrnil občinski strokovni sodelavec za urbanizem Marko Demšar in poudaril, da morajo slediti fazam, predvidenim v zakonu o urejanju prostora. Zadnji OPN so sprejeli pred petimi leti. Ko se je nabralo dovolj novih teženj, so februarja lani formalno začeli nov postopek. V obravnavi imajo 104 pobude zasebnega značaja in 15 pobud javnega značaja. Po objavi sklepa o začetku priprav sprememb OPN so po besedah Demšarja sedem nosilcev urejanja prostora zaprosili, da se opredelijo, ali je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Zadnje mnenje so dobili šele po petih mesecih in z njim tudi zahtevo po pripravi okoljskega poročila. Marca letos so začeli izdelavo osnutka OPN, pri čemer pa morajo pridobiti mnenja 25 soglasodajalcev. »Vsak ima določene predpise in kriterije, kdaj se lahko nekaj naredi,« je razložil Demšar.

Postopek je najbolj upočasnila predvidena širitev industrijske cone pod Alplesom, saj gre za poplavno območje, zato jim je Direkcija RS za vode naložila pripravo hidrološko-hidravlične študije. Župan Anton Luznar je povedal, da postopka niso želeli nadaljevati brez novih površin za poslovno dejavnost. Že nekaj časa jih namreč primanjkuje.

Demšar ocenjuje, da bo pridobivanje pozitivnih mnenj soglasjedajalcev velik zalogaj in bo zagotovo trajalo še leto dni, ni pa želel napovedati, koliko časa bodo trajali nadaljnji postopki in kdaj naj bi bil OPN dokončno sprejet.

Svetniki so v razpravi ugotavljali, da bi bilo treba postopke pospešiti, razmišljali so, da bi jih lahko vodili konstantno in da bi takoj po sprejemu enega OPN sprožili postopek za drugega, a z manjšim številom pobud. Slišati je bilo tudi, da bi morala biti komunikacija med občinsko upravo in pobudniki boljša, da bi morali preveriti morebitne druge hitrejše poti do uresničitve njihovih namer, pa tudi da bi zaradi opuščanja kmetijstva pobude, povezane z njim, morali obravnavati prednostno in da je treba čim prej najti rešitev za primer Podrekarjevih. Postopek prestavitve hleva je sicer možno voditi tudi v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je lahko sprejet v 8 do 12 mesecih, a dokumentacijo plača investitor. O OPPN-ju bodo razmislili tudi Podrekarjevi.