Mihael Kopač starejši je devetdeseti jubilej praznoval v družinskem krogu. / Foto: osebni arhiv

Jubilej Liparjevega Miha

Mihael Kopač starejši, po domače Liparjev Miha, iz Šenčurja je 29. septembra dopolnil devetdeset let.

Mihael Kopač starejši je bil eden izmed petih otrok na domačiji pr' Liparju v Šenčurju. V družini so se vsi priučili obrti, Mihael se je izuril za tapetnika. Že zgodaj je odšel s trebuhom za kruhom v Ljubljano, kjer je v Avtomontaži delal trinajst let. Poročil se je z Ljubljančanko Marjeto, ki je bila po poklicu torbarka. Z njo sta po vrnitvi v Mihaelov rodni kraj na očetovi kovačiji ustanovila tapetniško delavnico. »Sprva smo se borili za vsako delo, s pojavom skaja oziroma umetnega usnja pa nam je posel vendarle stekel. Izdelovali smo avtomobilske prevleke, tedaj je bilo namreč zelo moderno, da si sedeže jeklenega konjička tapeciral in s tem preprečil, da bi se umazali,« je povedala žena Marjeta.

Zakoncema Kopač so se rodili trije otroci – sin Mihael mlajši, ki je prevzel očetovo delavnico, hčerka Lidija, ki živi na Koroškem, in hčerka Barbara s Prebačevega. Leta 1977 se je družina preselila v hišo, ki sta jo z veliko truda zgradila sama. Skupaj s hišo so postavila tudi delavnico, ki se je razvijala in bila vse naprednejša. »Delali smo tudi z večjimi slovenskimi podjetji, kot so Elan, nekdanja Adria Airways in Remont, zanje smo tapecirali sedeže,« je pojasnil Liparjev Miha in dodal: »V delavnici sem imel rad red, dela je bilo veliko, potekalo je serijsko, zato smo morali biti utečeni in usklajeni. Težil sem k novostim in izboljšavam, zato smo veliko vlagali v nakup novih strojev.« Kot je povedala hčerka Barbara, oče še vedno rad zaide v delavnico, kjer po njenih besedah opravi nadzor. »Oče je življenje posvetil delu, večino časa je preživel v delavnici,« je dodala.

Mihael Kopač starejši je bil tudi član kolesarskega kluba Partizan v Šiški, poleg tega je v mladosti igral harmoniko in trobento, bil je član šenčurske pihalne godbe, ki jo je vodil njegov stric. »Ko sem šel v vojsko, kjer sem bil del Titove garde, se je moja harmonika žal izgubila,« je ob tem povedal in nam še zaupal, da zelo rad posluša domačo glasbo, posebno ljuba sta mu Slavko Avsenik in Lojze Slak. Danes se lahko pohvali z osmimi vnuki in desetimi pravniku ter dejstvom, da še vedno vozi avto. »Vožnja z avtomobilom ga drži pokonci,« je poudarila hčerka Barbara.

Pri devetdesetih letih je še čil in zdrav ter zelo ročno spreten. »Mladim danes umanjka tehničnih znanj, le redkokdo se še uči obrti. Ni ne čevljarja ne krojača, kar bo negativno vplivalo na razvoj družbe. Delo te namreč samo uči in krepi, danes pa se mladi delu žal izogibajo,« je še povedal slavljenec, ki je rojstni dan praznoval v krogu najožje družine na domačem dvorišču.