Loške gostilne skozi čas
Zanimivo razstavo, na kateri so predstavljene loške gostile, gostilniški predmeti, razglednice gostiln pa tudi znani loški kuharji, so s pomočjo domačinov pripravili v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki.
Med loškimi gostilnami je pozornost namenjena tudi znani Slaščičarni Homan; tisti, ki si bodo podrobneje ogledali in prebrali gradivo, pa bodo našli tudi stari recept za znamenite Homanove »kremšnite«, ki ga je uporabljala Beti Homan.
Škofja Loka – Da so bile gostilne vedno pomemben prostor druženja in ne le kraj, ki ga obiščemo, ko smo lačni in žejni, je bil nov dokaz tudi odprtje razstave v natrpanem in že zdavnaj premajhnem oddelku za odrasle v škofjeloški Knjižnici Ivana Tavčarja. »Naj vas pozdravim v naših prostorih, ki bi jih lahko, glede na razstavo, ki jo odpiramo, poimenoval kar 'štamprle'. Upam, da boste kmalu takšne razstave gledali v 'sodu',« je številne zbrane obiskovalce nagovoril direktor Matjaž Eržen, slovesno vzdušje ob odprtju razstave z naslovom Loške gostilne skozi čas pa je s kitaro pričarala mlada Anja Čadež.
»V Knjižnici Ivana Tavčarja smo to poletje za namen domoznanskega septembra in Dnevov evropske kulturne dediščine zbirali gradivo, povezano z loškimi gostilnami, ki so že od nekdaj stičišča kulinarike in družabnega. Zbrali smo fotografije, razglednice, kuharske knjige, recepte in predmete, povezane z obiskovanjem gostišč. Slikovno gradivo smo začinili s spomini in zgodbami lokalnega prebivalstva,« je povedala Ana Marija Miklavčič in pojasnila, da je bil višek razvoja loškega gostinstva med prvo in drugo svetovno vojno, ko je bilo v mestu kar 23 gostiln, vinotočev, krčem ter kavarna. Po drugi svetovni vojni je večina gostiln zaprla vrata zaradi občinske uredbe o zapiranju privatnih gostiln. Tiste, ki so prešle v družbeno last, so skozi leta zamrle. Tako je bilo na začetku osemdesetih let prejšnjega tisočletja v mestu le še sedem družbenih lokalov in štiri privatne gostilne. »Število gostiln v loškem mestnem jedru se do danes ni bistveno spremenilo, saj se trenutno lahko najemo le v treh,« je tudi povedala Miklavčičeva, ki je skupaj s Sašo Bogataj Ambrožič tudi avtorica razstave. Skupaj sta prebrali tudi nekatere zanimive spomine domačinov, ki so sodelovali pri pripravi razstave. V knjižnici si jo je moč ogledati še do 27. novembra.