Trubar na Blejskem gradu
V nedeljo so na Blejskem gradu odkrili spominsko ploščo v spomin na dan, ko je pred 460 leti tam pridigal in prenočil Primož Trubar. Predstavili so tudi zgodovinski esej Oskarja Norčiča Od kneza Koclja do slovenskega domoljubja.
Bled – Zbrane je pozdravil sam Primož Trubar, seveda v podobi mojstra Janeza (Janez Rozman) iz Grajske tiskarne, ki v njej deluje že natanko dvajset let. »Na poti z Nemškega sem bil že trideseti dan, najprej sem prespal v Podkorenu pri Cuznarju, potem pa je gospa Turjaška z Blejskega gradu poslala tri konje naproti. Tu sem pridigal, prespal in se potem odpravil naprej na Brdo,« se je »spominjal« svojega obiska na Bledu, v nadaljevanju pa je tokratni gostitelj blejski župan Janez Fajfar spregovoril o razmerah na Bledu v Trubarjevem času, ko je bil zakupnik gradu briksenskih škofov Herbard Auersperg Turjaški in je bilo na gradu močno oporišče protestantizma, junija leta 1561 pa se je tu ustavil tudi naš verski reformator. »To je bil najbrž najpomembnejši obisk na tem gradu, vsaj kar se slovenskega narodnega bitja tiče,« je prepričan Fajfar.
Osrednji nagovor ob odkritju spominske plošče, ta je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, je imel škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak. Spregovoril je o pomenu Trubarja za slovenski jezik in s tem za obstoj slovenskega naroda, hkrati pa poudaril, kako pomembna je vera v Boga še posebej v današnjih negotovih časih. Spomnil je tudi na upokojenega častnega škofa Gezo Ernišo, ki se dogodka zaradi dolgotrajne bolezni ni mogel udeležiti, si je pa, kot je poudarila dr. Klaudija Sedar, direktorica Zavoda za projektno raziskovalne in kulturno-razvedrilne dejavnosti Primož Trubar v Murski Soboti, zelo močno in srčno prizadeval za uresničitev tega projekta. »S spominskim obeležjem je Blejski grad postal ena od pomembnih točk poti reformacije na Slovenskem, ki poudarja tako zgodovinski kot simbolni pomen dogodka iz 16. stoletja, obenem pa krepi spomin kulture naroda v sodobnem času.
S posebnim avtobusom so se na dogodek pripeljali člani evangeličanske cerkve iz Murske Sobote, z njimi je bil Matjaž Gruden, aktualni predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, slovesnosti se je udeležil tudi njegov predhodnik Viktor Žakelj.
Pred odkritjem plošče Primožu Trubarju je bila v Viteški dvorani predstavitev eseja Oskarja Norčiča z naslovom Od kneza Koclja do slovenskega domoljubja. Avtor ga je pripravljal več let, želja je bila, da bi v knjižni obliki izšel pred dvema letoma ob stoti obletnici priključitve Prekmurja Sloveniji, a se je izid zaradi različnih okoliščin zamaknil. Norčič je še posebno vesel, da ga lahko predstavi hkrati z odkritjem spominske plošče Trubarju na Blejskem gradu. V kratkem predavanju je predstavil svoje izsledke v eseju in ob tem predvsem poudaril pomen slovanskega kneza Spodnje Panonije Koclja za uvajanje krščanske vere na področje današnje severovzhodne Slovenije. V devetem stoletju je namreč sprejel širitelja vere Cirila in Metoda in je podpiral tudi njune učence – vsaj petdeset duhovnikov je izhajalo prav iz Spodnje Panonije. Dr. Klaudija Sedar je ob tem citirala Gezo Ernišo, ki je v uvodu k Norčičevi knjigi med drugim zapisal: »Sporoča nam, da moramo razmišljati, iskati in se pogovarjati, saj le ustvarjalno sporazumevanje, ki ga spodbuja prava mera domoljubja, omogoča naše preživetje v globalnem svetu in zagotavlja boljše pogoje za nadaljnji uspešni razvoj slovenskega naroda in države.«