Ena gostilna na petdeset ljudi
V Mestni knjižnici Kranj so odprli domoznansko razstavo z zgovornim naslovom Dobro jesti, dobro piti v kranjskih gostilnah, o starih časih na to temo pa je avtorica razstave Petra Puhar Kejžar v nadaljevanju poklepetala s Fani Kristan iz gostilne Pr' Končovc' na Javorniku.
Aktualna razstava v Mestni knjižnici Kranj je letošnji osrednji projekt domoznanskega septembra, s katerim v gorenjskih splošnih knjižnicah vsako jesen poudarjajo bogate zbirke o zgodovini, delu in življenju ljudi iz naših krajev. S tokratno razstavo se vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, ki nas letos nagovarjajo s temo Dober tek!, pogled v preteklost kranjskih gostiln, kjer se je dobro jedlo in pilo (v nekaterih se več kot stoletna tradicija tudi v sodobnosti nadaljuje), pa sodi tudi v sklop dogodkov ob letošnjem nazivu Slovenije za evropsko gastronomsko regijo.
»Metodološko je razstava rezultat urejene sinteze več kot petdeset virov, raziskav zgodovinarjev in etnologov Gorenjskega muzeja v Kranju, nekdanjega zgodovinskega krožka na Osnovni šoli Simon Jenko, Petre Vencelj, someščanov, ki so prispevali gradivo in delili spomine, ter Mestne knjižnice Kranj,« je uvodoma k razstavi povedala njena avtorica knjižničarka Petra Puhar Kejžar. »Seveda pa upam, da bom od obiskovalcev, ki si bodo v prihodnjih dneh ogledali razstavo, izvedela še marsikaj o kranjskih gostilnah, kar bom lahko vključila v brošuro, ki bo izšla do konca leta. Izpopolnjena predstavitev bo objavljena tudi na portalu kamra.si.« Ker je v pogled v to gospodarsko panogo in hkrati obliko družabnega življenja nekoč ob velikem obsegu materiala potreboval neki časovni okvir, se je avtorica odločila, da v raziskavo vključi tiste lokale, ki imajo svoj izvor pred drugo svetovno vojno.
Na seznam predstavljenih lokalov je tako uvrstila 40 gostiln v ožjem kranjskem jedru, 10 kavarn in slaščičarn, 5 hotelov, 6 vinotočev, hkrati pa tudi 24 gostiln iz okoliških vasi, ki gravitirajo na Kranj. Gostilna pri Jahaču, Premontezar, Pri Peterčku, Lukeš, Foksnar, Pri slonu, Pri Knedeljnu, Pri Puščavniku, pri Finku, Gostilna Bekselj, Pri Kroni, Pr' Jak' … so le nekatera izmed njih. Na panojih, podobo jim je vtisnil oblikovalec Jernej Kejžar, so v branje ponujeni številni zapisi o znanih kranjskih gostilnah, mnogi izmed njih so podkrepljeni tudi s fotografijami.
Menda je bilo v Prešernovem času v ožjem kranjskem jedru, ki je takrat štelo kakih dva tisoč prebivalcev, kar štirideset gostiln, pri čemer nam hiter izračun pove, da je bila ena gostilna na petdeset prebivalcev. Če odštejemo ženske, ki so bile po večini doma, in otroke, je podatek še zgovornejši.
V nadaljevanju je Petra Puhar Kejžar v pogovoru s Fani Kristan z Javornika obudila spomin na preteklost, nekdanjo gostilno Pr' Končovc' in današnjo kmetijo odprtih vrat, ki jo je odprla leta 1992. Od začetka 19. stoletja na kmetiji šteje osmi rod Kristanov, ta pa je še kakih sto let starejša. »Gostilno je leta 1907 odprl možev ded, leta 1958 so jo zaprli, zadnjih trideset let pa ta v nekoliko drugačni obliki spet obratuje,« pove Fani Kristan, ki se je primožila pred 53 leti z Vrhnike, po stroki je slaščičarka, kot pravi, pa iz veselja tudi kuharica. »Prisegamo na domačo in svežo hrano s kmetije. Kar pridelamo doma, namesto v klavnico ali na tržnico zdaj lahko ponudimo gostom. Je pa res, da je pred tridesetimi leti za dobro hrano veljala gora mesa in zraven nekaj malega prilog, zdaj pa je ravno obratno.«
Fani iz pripovedovanja svojega tasta in starejših krajanov Javornika obudi spomin na Miška Kranjca, ki je v šestdesetih nekaj let živel na Javorniku v hiši na Franovem. »Menda so ga vsa dekleta od deset let naprej oboževala, ker je tako lepo in učeno govoril,« pove Fani; da je bilo v starih časih v gostilni vedno živahno, še posebno ob nedeljah, po maši na Sv. Joštu, ko so se radi spoprijeli fantje iz Besnice in Bitenj. Marsikaj zanimivega bo o tem zagotovo moč prebrati tudi v brošuri na temo Dobro jesti, dobro piti v kranjskih gostilnah.