Dobri obeti, a tudi tveganja
Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da se hkrati z gospodarskim okrevanjem v bančnem sistemu povečuje tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin.
Po junijski napovedi Banke Slovenije naj bi letos gospodarska rast v Sloveniji presegla pet odstotkov, nekatere novejše napovedi pa nakazujejo, da bi bila lahko tudi višja.
Kranj – Banka Slovenije v poročilu ugotavlja, da slovensko gospodarstvo v zadnjih četrtletjih okreva, vendar nekatera tveganja ostajajo, saj se je jeseni začel nov val pandemije novega koronavirusa, ki je v Sloveniji zaradi nizke precepljenosti prebivalstva bolj intenziven kot v večini drugih držav članic evrskega območja. Medtem ko se makroekonomsko tveganje umirja, pa se hkrati z gospodarskim okrevanjem v bančnem sistemu povečuje tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin. V prvem četrtletju je namreč medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin za skoraj dve odstotni točki presegla evropsko povprečje, trenutno visoka rast cen pa bi se lahko nadaljevala tudi v prihodnje. Kreditno tveganje se je sicer s ponovnim odplačevanjem večine odloženih plačil zmanjšalo, a zaradi negotovosti in pričakovanj o povečanem pritoku nedonosnih terjatev ostaja povečano. Enako velja tudi za dohodkovno tveganje. Neto obrestna marža se je namreč v zadnjih petnajstih letih znižala za skoraj eno odstotno točko, z 2,44 na 1,45 odstotka, banke pa razlike niso uspele nadomestiti z neobrestnimi prihodki ali z večjim obsegom kreditiranja.
Dobičkonosnost bank je za zdaj še visoka, a je njena vzdržnost v prihodnje negotova, s tem pa tudi možnosti za krepitev kapitala in vzdrževanje stabilne kapitalske ustreznosti. Kot ugotavlja Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je dobičkonostnost bank na prvi pogled za evropske razmere odlična, vendar podroben vpogled pokaže precej slabšo sliko: precejšen del dobička namreč odpade na enkratne dejavnike (lani je bil recimo prevladujoč »računovodski učinek« združitve dveh bank) in na razgradnjo v preteklosti oblikovanih oslabitev in rezervacij. Banke so v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarile več kot 250 milijonov evrov dobička, a kar polovica izhaja iz razgradnje oslabitev in rezervacij. K znižanju stroškov bank bo po Dolenčevem mnenju prispevala nadaljnja konsolidacija bančnega sistema, pandemija pa je tudi pokazala, da imajo banke poslovne priložnosti tudi še pri digitalnem poslovanju in drugačnih prodajnih kanalih.