V pričakovanju Mame
Drama z naslovom Mama francoskega dramatika Floriana Zellerja, enega najvznemirljivejših dramatikov našega časa, bo svoj slovenski krst doživela danes zvečer v Prešernovem gledališču. Igralski kvartet domačega ansambla vodi režiser Ivica Buljan.
Prvi oktober je dan za prvo uprizoritev nove sezone v Prešernovem gledališču. Danes si bo premierna publika ogledala krstno slovensko izvedbo črne farse Mama francoskega avtorja Floriana Zellerja in v režiji Ivice Buljana, ki jo kranjsko gledališče pripravlja v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Večplastna pretresljiva zgodba, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se sooča s t. i. sindromom praznega gnezda, je delo enega najbolj znanih sodobnih piscev tako romanov kot dram in filmskih scenarijev. Florian Zeller je tudi gledališki in filmski režiser. Dramsko besedilo Mama sodi v avtorjevo trilogijo Oče, Sin, Mati, po vseh treh besedilih pa pogosto segajo številna gledališča. Dramo Oče so leta 2014 uprizorili v Šentjakobskem gledališču, štiri leta kasneje pa še v SLG Celje, Sin pa je bil lani premierno predstavljen v ljubljanskem Mini teatru. Oče je tudi eden izmed najuspešnejših filmov lanskega leta, za glavno moško vlogo v njem je oskarja dobil Anthony Hopkins, s kipcem pa je bil nagrajen tudi scenarij za najboljšo priredbo. Z nocojšnjo premiero v Slovenijo prihaja še Zellerjevo tretje delo Mama, v kateri se bo predstavila vrhunska igralska zasedba z Darjo Reichman, Borutom Veselkom, Blažem Setnikarjem in Dorotejo Nadrah.
»Kar sem videl na vajah za predstavo, me navdaja z velikim zadovoljstvom, da bomo sezono začeli na najboljši način. Uprizarjamo delo enega največjih sodobnih dramatikov, režira eden od najbolj prepoznavnih režiserjev v širši regiji, v odlični formi pa je tudi naš igralski ansambel,« je na novinarski konferenci uvodoma povedal direktor gledališča Jure Novak.
Virtuozno napisano besedilo poudarja tudi dramaturginja Marinka Poštrak: »Za Zellerjevo besedilo sem se odločila, ker se mi je zdelo izjemno poglobljeno, s psihoanalitičnim uvidom, neverjetnimi obrati, v katerih se izgubljajo in iščejo vsi junaki te fascinantne drame, ki odpira polje mita o materinski ljubezni, ki ga bolj ali manj doživljajo vse družine.« Kot je še dodala, je k izboru v veliki meri prispevalo tudi dejstvo, da imajo v gledališču igralko Darjo Reichman. »Zdi se, kot da bi bila vloga tako rekoč napisana zanjo. Darja je izvrstno ustvarila vlogo mame Anne in z gotovostjo lahko rečem, da je to ena njenih najzahtevnejših vlog doslej – pa jih ni bilo malo.«
»V Zellerjevi trilogiji Oče, Sin, Mati gre za edinstven poskus kategoriziranja psiholoških težav modernega človeka, pri čemer je besedilo Mama – to ugotavlja tudi sam avtor – od vseh treh najbolj enigmatično in hkrati najbolj gledališko. Besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Predstava govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. So misli mame resnične ali zgolj njena domišljija?« Predstava spet v središče postavlja igralca, govora je o sodobnem dramskem teatru.
V prvem planu je lik mame Anne, ki jo igra Darja Reichman: »Besedilo je napisano tako, da ga, čeprav se v vsakem prizoru sprašuješ, ali ne gre zgolj za domišljijo, odigraš realno, saj si v vsakem trenutku s krvjo in mesom oziroma s celotnim stasom in mislimi do popolnosti zraven.« Da so se v gledališče spet naselile močne zgodbe, pa je poudaril Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Zgodbe za današnji čas, dodajamo.