Podelili Valvasorjeva odličja
Slovensko muzejsko društvo je že petdesetič podelilo Valvasorjeva odličja. Tržiški muzej je za razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 prejel Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, Slovenski planinski muzej pa Valvasorjev nagelj za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma.
Slovensko muzejsko društvo že petdeset let vsako leto podeljuje najvišja stanovska priznanja za posebne dosežke v muzejstvu. Dve izmed letošnjih odličij sta šli tudi v dva muzeja na Gorenjskem, v Tržiški muzej in v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki sodi v okvir Gornjesavskega muzeja.
Nagrado za enkratne dosežke je prejela ekipa muzealcev Tržiškega muzeja za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945. Kot je v obrazložitvi med drugim zapisala komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, Tržiški muzej s stalno razstavo s spoštljivim odnosom in muzejskim pristopom ohranja materialno in nematerialno dediščino druge svetovne vojne, razstava pa obravnava eno najtežjih obdobij v človeški zgodovini, izjemo dragocena je sporočilnost razstave, pomembna prav za današnji čas, saj razstava opozarja, kaj so vzroki za nastanek skrajnih zgodovinskih dogodkov, ter spodbuja strpnost, razumevanje in težnjo po demokraciji. Strokovno skupino, ki je zasnovala in izvedla ta projekt, so sestavljali: Jana Babšek, vodja projekta in avtorica vsebin, Vilja Lukan, ki je pripravila gradivo in vsebine za dokumentarni film, Boštjan Meglič in Anže Bizjak, konservatorja/restavratorja predmetov za stalno razstavo, dr. Bojan Knific, muzejski svetovalec, dr. Monika Kokalj Kočevar, svetovalka in raziskovalka zgodovine koncentracijskih taborišč, Mojca Turk, oblikovalka, in Tadej Pišek iz Zavoda Godot kot režiser dokumentarnega filma.
»Zelo veliko nam pomeni nagrada, ki so nam jo podelili naši stanovski kolegi, najboljši strokovnjaki za naše področje dela. Ocenjevali so način postavitve predmetov, interpretacijo vsebin, sporočila, ki jih razstava posreduje obiskovalcem, tudi tematiko, ki je sicer zelo temna, a zelo aktualna. Nagrada je za nas zaveza, da bomo sporočila, ki jih nosi v sebi razstava, pa tudi avtentično ohranjen prostor taborišča posredovali obiskovalcem, še posebno mladim,« je ob nagradi povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek.
V Slovenski planinski muzej pa je za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma šel Valvasorjev nagelj, ki ga v društvu podeljujejo za projekte, ki imajo poudarek na socialni empatiji. To je uspelo avtoricama razstave – kustodinji za planinstvo Saši Mesec in kustodinji pedagoginji Nataliji Štular. Na razstavi – ta je zaznamovala deseto obletnico odprtja Slovenskega planinskega muzeja – sta avtorici predstavili poseben izbor mejnikov slovenskega alpinizma, postavitev pa vključuje tudi poudarek o socialni empatiji, saj duh planinstva in alpinizma širi daleč naokoli. »V Slovenskem planinskem muzeju smo izredno ponosni in presrečni ob tem velikanskem priznanju, da delamo strokovno in kvalitetno,« je povedal vodja Slovenskega planinskega muzeja in enote Kranjska Gora Matjaž Podlipnik, čemur pritrjuje tudi v. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič: »Valvasorjevo odličje, za katero ne moreš kandidirati, Valvasorjev nagelj, ki sta ga prejeli soavtorici razstave, je potrditev, da smo na pravi poti. Tako dokazujemo, da je Slovenski planinski muzej nacionalnega pomena, pa čeprav notranja organizacijska enota Gornjesavskega muzeja Jesenice. Hkrati naše razstave in projekti odražajo, da resnično udejanjamo, živimo svoje poslanstvo.« Ob tem še dodaja, da je muzej živo stičišče planinske zgodovine, kjer s partnerji, sodelavci in prostovoljci ustvarjajo skupen prostor spomina in navdiha ter tkejo trdno navezo za vrhove prihodnosti in hkrati ne pozabljajo na vrednost zgodb tistih posameznikov, ki ustvarjajo zgodovino slovenskega gorništva.