Obnavljajo Klinarjevo hišo

Do konca leta bodo obnovili streho in ostrešje stavbe, v kateri domuje Kovaški muzej, celovita obnova, po prvih ocenah vredna okoli milijon evrov, pa se bo nadaljevala v prihodnjih letih.

Kropa – Ta teden so začeli obnavljati streho in ostrešje Klinarjeve hiše v Kropi. Kot so povedali na radovljiški občinski upravi, bodo dela v vrednosti 213 tisoč evrov končana do konca novembra. O nujnosti prenove objekta, v katerem domuje Kovaški muzej, je govora že več let, še zlasti pa od leta 2017, odkar zaradi izliva vode dve sobi nista več uporabni.

Sredstva za obnovo je v letošnjem proračunu zagotovila občina, saj ji na razpisih ministrstva za kulturo za ta izjemni objekt kulturne dediščine ni uspelo pridobiti sofinanciranja. Pa čeprav je celotna Kropa, od začetka leta pa prav zaradi večje možnosti pridobitev sredstev države posebej tudi Klinarjeva hiša, zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Celovita obnova Klinarjeve hiše se bo nadaljevala v prihodnjih letih, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je že izdelana, občina čaka še na izdajo gradbenega dovoljenja. Predvidene so še obnova fasade, umestitev dvigala in kotlovnice ter zunanja ureditev, za kar bo po oceni občine treba zagotoviti približno milijon evrov.

Kot so v predlogu razglasitve hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ima Klinarjeva hiša, v kateri deluje Kovaški muzej Kropa, poseben pomen za območje občine Radovljica zaradi zgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih ter drugih izjemnih lastnosti.

Stavba s konca 18. stoletja je primer ene bolj mogočnih fužinarskih hiš, katerih zunanjost zaznamujejo kamnoseški detajli iz zelenega kamna in kovani dodatki, notranjost pa členitev na stanovanjski del hišnega posestnika in prostore njegovih najemnikov, delavcev, je zapisano v obrazložitvi.

Kot poudarjajo v Muzejih radovljiške občine, Kovaški muzej slikovito predstavlja slovensko dediščino železarstva in razvija ter hrani zavest o pomenu kovaške dediščine, ki je pomembno zaznamovala Kropo z okolico in življenja njenih prebivalcev. Prikazuje zgodovinske osnove železarstva, tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja ter gospodarske, socialne in kulturne razmere v železarskih naseljih od 15. stoletja vse do propada fužin v 19. stoletju in ročnega žebljarstva v 20. stoletju.

V Kropi se bo v tem mesecu začela tudi sanacija opornega zidu pod cerkvijo svetega Lenarta. Dela v vrednosti 197 tisoč evrov so potrebna zaradi plazenja brežine, izbrani izvajalec pa jih bo zaključil še v tem letu, so še pojasnili na radovljiški občinski upravi.