Skrb za izgubljeno čast, nosečnosti

V prejšnjem prispevku se je neznanec ravno lotil posiljevanja gostačeve žene iz Bistre pri Vrhniki. Vrgel jo je bil že po tleh in si odpel hlače.

Ko se mu ni hotela predati, ji je pokazal nož: »Če ne boš ravnala tako, kot bom jaz hotel, in če ne boš tiho, te bom takoj zaklal!« Ob tej grožnji je Helena začela jokati in prositi, naj jo spusti, češ da je poročena. Zavrnil jo je, da mu je vseeno, se primaknil in ni pomagalo, da je na vso moč tiščala nogi skupaj, z nasiljem in grožnjami je onemogočil njen odpor in jo meseno zlorabil v popolnosti.

Ko je nato nekaj časa ležal na njej, je nenadoma vstal in Helena je opazila, da se iz bistriške smeri približuje neki moški. Hitro se je vzravnala, si zadela košaro na glavo ter pohitela v bistriško smer, tako osramočena in prestrašena, da ni bližajočega se moža niti pogledala in prepoznala, čeprav je bil njen sorodnik, Jurij Perko iz Bevk.

Storilec ji je sledil za petami, nakar se mu je je še enkrat zahotelo in pod grožnjo z nožem se mu je morala še enkrat prepustiti. Ko je končal, ji je rekel, še klečeč na tleh: »Čakaj, hudič, kje imaš pa denar? Kje imaš denarnico?« Vsa prestrašena mu jo je vrgla, v njej je bilo 41 krajcarjev. »Imaš še denarja?« mu ni bilo dovolj in jo je celo preiskal, vendar denarja ni našel nič več. Vstal je rekoč: »Lonec in dežnik boš tudi pustila tu.« Oboje ji je vzel, s pripombo, da košaro lahko odnese. Nato je odšel. Lonec z mastjo je bil vreden 6 gld 21 kr in dežnik en goldinar.

Dejanja so osumili Matija Avšiča, po domače Zupančkovega, rojenega 24. februarja 1822 v Sneberjah, samskega, zidarja po poklicu. Razlogi za osumljenost so bili:

1. Bil je na zelo slabem glasu in je bil zmožen tako zavržnega dejanja.

2. V hišni preiskavi pri njem so našli dežnik, ki ga je Jerinova spoznala za svojega.

3. Jerinova je v njem prepoznala tistega, ki jo je posilil in oropal.

4. Avšič je dejanje sicer zanikal, je pa priznal, da je tistega dne hodil okrog kraja zločina. Tudi Mihael Ložar in njegova žena sta ga videla, da je tistega popoldneva šel v »smer dejanja« in se proti večeru vrnil od tam, hiteč z nekim »punkljem« in dežnikom.

5. Glede tega, kako je prišel do dežnika, je očitno lagal, saj je trdil, da je dežnik kupil od sosedovega fanta Antona Terčka, a je ta to odločno zanikal. Po drugi strani pa je Avšičeva mati trdila, da je dežnik kupila od neznane osebe na ljubljanskem bolšjaku.

Za ljubljansko deželno sodišče je bilo to dovolj, da ga je zaradi posilstva in ropa obsodilo na deset let težke ječe. Vendar se je Avšič pritožil in sledil je preobrat. Višje sodišče v Gradcu je namreč obtožbi posilstva in ropa zavrglo zaradi nezadostnosti dokazov. V obrazložitvi zavržbe obtožbe so zapisali, da je ta temeljila zgolj na izjavi tožiteljice, za dokazovanje pa sta bili potrebni dve priči, poleg tega pa ni smelo biti utemeljenih pomislekov glede izjav priče zaradi morebitnih osebnih zamer oziroma razmer priče kot tudi ne zaradi same vsebine izjave priče.