Na območju vaškega jedra Poljan od začetka septembra znova potekajo arheološke raziskave. / Foto: Jure Ferlan

Evidentirali že tudi prve grobove

Na območju vaškega jedra Poljan od začetka septembra potekajo arheološke raziskave. Tu se namreč nahaja arheološko najdišče stavbne dediščine, ki sega najmanj v enajsto stoletje.

Poljane – Manjši del arheološkega najdišča na območju vaškega jedra Poljan so raziskali že v letu 2008 ob gradnji ceste skozi naselje, ko so odkrili tudi temeljni posvetitveni kamen baročne cerkve z letnico 1710, zapisom in medaljonoma, je spomnila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. Za projekt ureditve prireditvenega prostora na območju arheološkega najdišča, ki vključuje tudi dokončanje arheoloških raziskav in njihovo predstavitev, pa so zdaj pridobili tudi nepovratna sredstva ministrstva za kulturo v višini 325 tisoč evrov, kar predstavlja osemdeset odstotkov upravičenih stroškov.

V začetku septembra je tako skupina arheologov pod vodstvom Marije Ogrin začela izkopavanja, v okviru katerih so že odkrili prve ruševinske plasti in naleteli na prve grobove. Za zdaj so jih evidentirali osem, je pojasnila Marija Ogrin, ki je zadovoljna, da jim je bilo v prvi polovici septembra vreme naklonjeno in so dela hitro napredovala. Po besedah Elizabete Rakovec pa je bila že v letu 2008 pri izkopavanjih odkrita romanska apsida iz 11. stoletja ter več kostnic in pokopališče iz predromanske dobe. »To dokazuje, da so na tej lokaciji naši predniki najmanj tisočletje gradili in obiskovali svete hrame.« Do sredine septembra so na novo odkrili dobro ohranjene temelje gotske cerkve in tudi celoten severni del temeljev baročne cerkve sv. Martina. Ta po besedah Elizabete Rakovec po svoji velikosti ni imela para v širši okolici in se je po višini v notranjosti merila z ljubljansko stolnico, njen zvonik pa se je zajedal globoko v Kosmov grič. Zaradi njene impresivnosti in mogočnosti so jo ljudsko poimenovali kar poljanska katedrala.

Projekt predstavlja le manjši del širšega koncepta preureditve vaškega jedra Poljane in pomeni realizacijo dolgoletnih načrtov po primerni predstavitvi bogatega in spomeniško zaščitenega arheološkega najdišča v središču Poljan, so še dodali na občini. Tako potekajo tudi usklajevanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine za prestavitev Šubičeve freske Poljanska vstaja in Jovanovičevega lesenega kipa. »Posebna projektna skupina za ureditev vaškega jedra Poljane je soglasno podprla predlog za selitev k spomeniku NOB, ki se v ta namen posebej preuredi,« je pojasnila Elizabeta Rakovec in dodala, da si tako ob projektu želijo učiti spoštovanja drugače mislečih in takšno sporočilo gojiti tudi za zanamce, da se bodo lahko učili iz dejanj svojih prednikov. »Predvsem pa želimo razviti zgodbo močnega sporočila o pomniku miru, ki bi presegala zgolj sfero kulturne dediščine, sodobnega obiskovalca vabila k refleksiji ter tako ustvarjala simbol sodobne sinergije iz izročil raznolikih zgodovinskih obdobij, svetovnih nazorov in ustvarjalnih presežkov rojakov Poljancev.«