Gradnja cest od leta 1991

Tik pred osamosvojitvijo Slovenije je bil odprt predor Karavanke, ki je bil pomemben del prometne povezave zahodne in srednje Evrope z jugozahodom. Gradnja gorenjske avtoceste se je nato s presledki nadaljevala še v naslednjih dveh desetletjih.

Karavanški predor

Sporazum o gradnji cestnega predora skozi Karavanke sta Avstrija in Jugoslavija podpisali leta 1977. Celotna dolžina predora je 7864 metrov, od tega na slovenski strani 3450 metrov. V slovenski cestni mreži je bil to do tedaj tehnično in finančno najzahtevnejši projekt. Gradnja je bila zahtevna zaradi geološke sestave tal, nevarnosti eksplozij in vdorov vode. Dela so se začela sredi leta 1986 in 28. maja 1989 je bil predor prebit. V opremo predora je bila vključena sodobna tehnologija nadzornih in varnostnih sistemov, med drugim tudi stalni videonadzor prometa in merjenje količine ogljikovega dioksida. Pred predorom je bil zgrajen velik vhodno-izhodni plato. Slovesno odprtje je bilo 1. junija 1991. S tem je bila na Karavanke preusmerjena glavnina prometa z mejnih prehodov Ljubelj in Korensko sedlo, kar je pot skrajšalo za 19 kilometrov. Za razbremenitev gorenjskih regionalnih cest je bilo nujno tudi čimprejšnje dokončanje celotne avtocestne povezave.

Gorenjska avtocesta

Hkrati z gradnjo predora so se leta 1986 začela dela za avtocesto od Hrušice do Vrbe, vendar je gradnja zamujala in je slovenska vlada morala zagotoviti dodatna sredstva. Zaradi zahtevne trase po pobočju Mežakle nad Jesenicami in Lipcami je bil profil ceste skromnejši in med drugim nima odstavnih pasov. Na 13 kilometrov dolgem odseku je bilo treba zgraditi pet viaduktov, najbolj zahteven je bil 453 m dolg viadukt Moste. Do konca leta 1991 je bil najprej dokončan odsek ceste mimo Jesenic, s tem pa se je končno zmanjšal promet skozi mesto. Celotna povezava od Karavanškega predora do Vrbe je bila dokončana jeseni 1993. Za tem je bilo nadaljevanje gradnje gorenjske avtoceste skoraj za desetletje prekinjeno.

Gorenjska avtocesta se je gradila v več delih. Prvi promet je po štiripasovnici stekel leta 1985 od Ljubljane do Kranja, medtem ko je bila naprej, na odseku do Naklega, dograjena le polovica avtoceste, dokončana pa je bila nato šele leta 2000. V devetdesetih letih so potekala le vzdrževalna dela, med drugim nujna obnova viadukta Peračica. V letih 2007 in 2008 je bil zgrajen odsek Vrba–Peračica, naprej do Podtabora pa le vozišče v smeri proti Ljubljani. Zgrajen je bil predor Šentvid. Sledila so zahtevna dela na viaduktih Peračica (378 metrov), Ljubno (116 m) in Lešnica (186 m) ter v predoru Ljubno (260 metrov), tako da je bila z rekonstrukcijo in gradnjo desnega vozišča celotna gradnja zaključena leta 2011.

Po končani gradnji 70 kilometrov gorenjske avtoceste od Karavank do razcepa Koseze je bilo treba že razmišljati o posodobitvah in razširitvah. Zaradi povečanega prometa so v poletni sezoni in ob koncih tedna stalnica postali zastoji pred predorom Karavanke. Leta 2015 je bil sprejet dogovor o gradnji druge predorske cevi. Po zapletih pri izbiri izvajalca so se na slovenski strani dela začela marca 2020, gradnja pa naj bi bila končana v petih letih.

Obvoznice

V krajih, kjer so se dnevno soočali s povečanim tranzitnim prometom, je bila nujna gradnja razbremenilnih cest, kar pa se je vedno znova odmikalo v prihodnost. Občina Škofja Loka se je več desetletij ukvarjala z načrti za škofjeloško obvoznico proti Poljanam in Žirem, saj so se skozi spodnji del mesta dnevno vozili številni avtomobili in tovornjaki. Načrti so bili sprejeti leta 2002, vendar je gradnja štirih kilometrov ceste stekla šele leta 2009. V naslednjih letih so sledili številni zapleti, od protestov lokalnih prebivalcev do težav pri izbiri gradbenih podjetij, kar je ogrožalo tudi črpanje sredstev iz evropskih skladov. Najbolj zahteven del ceste je bil več kot 700 m dolg predor Sten. Obvoznica je bila predana prometu oktobra 2015. Medtem pa je bila v občinske prostorske načrte umeščena že trasa severne obvoznice proti Selški dolini, ki čaka na uresničitev.

Dolgo zgodovino imajo tudi prizadevanja za gradnjo cest mimo Bleda, ki je kot turistično središče v poleti sezoni še posebej prometno obremenjeno. Končno je leta 2017 stekla gradnja dveh kilometrov severne obvoznice proti Gorjam in Pokljuki, ki je bila dokončana poleti 2018. Še bolj ključnega pomena za razbremenitev prometa skozi mestno središče je gradnja južne obvoznice v smeri proti Bohinju. Prve študije tras so bile narejene že pred več kot štiridesetimi leti. Občinski svetniki so predvideno traso potrdili s sprejetjem prostorskih načrtov leta 2013, po presoji predloga civilne iniciative pa ponovno lansko leto. Po zadnjih napovedih naj bi se gradnja začela še v letošnjem letu.

V Mengšu so prvi del obvoznice začeli graditi leta 2011, celoten krog pa je bil dokončan osem let kasneje. Leta 2018 je bila odprta nova trasa ceste od Šenčurja do Zgornjega Brnika, s čimer bo v nadaljevanju omogočena širitev osrednjega slovenskega letališča in gradnja novega poslovno-trgovskega središča.

Hkrati so se v vseh gorenjskih občinah lotevali obnove lokalnih cest, velikokrat skupaj z urejenem vodovodnega omrežja in komunalne infrastrukture. Za večjo pretočnost in varnost prometa so bila zgrajena številna krožišča, v zadnjem obdobju pa se veliko pozornosti posveča dodatnim kolesarskim stezam.