Žirovski šmarnični romarji so si letos za cilj izbrali Sveti Jakob. / Foto: arhiv društva

Tokrat je bil cilj Sveti Jakob

Člani romarskega društva ŠmaR iz Žirov se vsako leto odpravijo tudi na daljše večdnevno romanje. Ker je Jakobovo leto, so letos romali do cerkve svetega Jakoba nad Preddvorom.

Žiri – Šmarnično romanje je članom žirovskega društva že drugo leto zapored krojila epidemija covida-19, zato so morali še bolj premišljeno izbrati čas, ko se lahko romarji kolikor toliko varno podajo na pot, je v imenu šmarničnih romarjev razložila Metka Bogataj. Romanje je bilo tudi zato omejeno zgolj na tri dni, »a zato nič manj prijetno in dogodivščin polno«. Snovalci romanja so se odločili, da letos, ker je Jakobovo leto, poromajo k cerkvici svetega Jakoba nad Preddvorom. Da pa pot ne bi bila prekratka, so se do tja podali čez malo višje hribe, je pojasnila Metka Bogataj.

Zadnji dan v juliju je 22 romarjev na pot izpred cerkve svetega Martina v Žireh z blagoslovom in spodbudnimi besedami pospremil žirovski kaplan Anže Cunk. »Otovorjeni s prtljago smo kar takoj zagrizli v klanec proti Mrzlemu vrhu,« je razložila Metka Bogataj. Po klancih, gozdnih in poljskih poteh ter strmih vzponih in spustih so prispeli na Bevkov vrh, kjer so se okrepčali na kmetiji Na Ravan, nato pa pot nadaljevali mimo Škofja do Robidnice in naprej proti Blegošu. »Spanje v koči in napolnjeni želodčki so nam dali moč za nov pohodni dan.« Odpravili so se proti Javorjam, kjer sta jih pri Jelovčanovih čakala sladek prigrizek in »šilce močnega«, je pojasnila Metka Bogataj. Po poti jih je nato spremljal močan naliv, tako da so do Breznice pod Lubnikom prispeli povsem premočeni. »V prijetnem okolju in ob dobri hrani smo se nekoliko ogreli in pot nadaljevali proti Škofji Loki. Na nebu nas je pozdravila celo mavrica, ki je naznanila, da nam bo vreme končno bolj naklonjeno.« Prespali so v kapucinskem samostanu, kjer jih je prijazno sprejel in gostil žirovski rojak Pavle Košir. Naslednje jutro so že zgodaj krenili dalje proti njihovemu cilju. Pot jih po besedah Metke Bogataj ni več vodila po strminah, a je bila zaradi močnega sonca vseeno utrujajoča. »Dobro, da so ob poti tudi dobrotniki. Prvi so bili že kar pri Svetem Duhu. Tam namreč kot duhovnik službuje žirovski rojak Franci Alič. Gostoljubnosti in bogati postrežbi se lahko samo priklonimo in zaploskamo.« Od Škofje Loke dalje je vodstveno palico od Francija Temelja prevzel Janez Urh in po še nekaj kratkih postankih v Kranju so v daljavi že lahko opazili svoj letošnji cilj, cerkvico svetega Jakoba visoko na hribu.

»V Preddvoru so se nam pridružili tudi avtobusni romarji in skupaj smo zagrizli v še zadnji klanec, ki nam je pospešil srčni utrip, a vseeno postregel z neizmerno lepoto narave, ptičjega petja in miru okoli nas.« Zadnji del poti je z njimi prehodil kaplan Anže Cunk, ki je v cerkvi tudi daroval sveto mašo. »Blagoslov je končal naše letošnje romanje, sledilo pa je še druženje v bližnji koči, spust do avtobusa in kočerja – nekaj med kosilom in večerjo – v gostilni v Preddvoru. Tam smo še zadnjič obujali lepe spomine na druženje, ki je bilo po eni strani romanje, po drugi pa pot druženja in spoznavanja drug drugega, izmenjavanje misli, doživetij, življenjskih preizkušenj in delitev spodbudnih misli drug drugemu,« je končala Metka Bogataj, ki je priznala, da so bili kot ena velika družina, ki jo druži vse, kar je lepo, skromno in navdihujoče.