Martina Cuznar / Foto: osebni arhiv

Obstaja izhod iz nasilja

Koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini na Centru za socialno delo Gorenjska Marina Cuznar o tem, zakaj se ženske z izkušnjo nasilja vračajo v nasilne partnerske odnose. Pa tudi o moči in izbiri, ki vodi iz sveta ujetosti.

Kranj – »Vrnitev žensk z izkušnjo nasilja nazaj domov je samo eden izmed korakov, lahko tudi prvi korak do cilja, ko se bodo umaknile in nikoli več vrnile. Pri tem je pomembno, da ohranjamo osredotočenost priti na cilj še posebno strokovni delavci. Dejstvo je tudi, kar sama ugotavljam, da pri reševanju običajnih problemov seveda prvi korak ne pomeni, da pridemo na cilj, zato odziv žensk, ki se vrnejo, zame ni niti tako presenetljiv. Zanimivo je tudi to, da se ob vrnitvi žensk v nevarno okolje največkrat ukvarjamo z njenimi odločitvami, zelo malo pa se ukvarjamo z odločitvami oseb, ki so nasilnega vedenja – in to še vedno nadaljujejo,« je opozorila Martina Cuznar, koordinatorica za preprečevanje nasilja na Centru za socialno delo (CSD) Gorenjska.

Kot je pojasnila, se največkrat vračajo ženske, ki imajo mladoletne otroke, ker, kot pravijo: »... jih je strah, da bodo otroci brez očeta, počutile bi se krive, če bi razdrle družino, strah jih je, da bi izgubile otroke. Spopadajo se z občutki sramu, strahom pred grožnjami z maščevanjem njej, otrokom in njeni družini. Nekatere med njimi še kar upajo, da se bo mož oziroma partner spremenil, ženske, ki so bile izpostavljene največ psihičnemu nasilju, pa upajo, da bo njihova ljubezen partnerja spremenila. Še najbolj močna ljubezen kot taka žal druge osebe ne bo spremenila.«

Vpliv na odločitev žensk Martina Cuznar vidi tudi v tem, da slovenska družba še vedno s svojimi prepričanji »pritiska« v smislu, da je treba potrpeti, da je verjetno tudi ženska kriva za to, da je tako, kot je. »Pri družinah z visokim ekonomsko-socialnim statusom je izrazito razmišljanje, ali se ženska sploh zaveda, kaj ima, in da bo vse to uničila.«

Z veliko dvomi se ob vrnitvah žensk domov srečujejo tudi strokovni delavci. »V bistvu čustvujemo to, kar čustvujejo ženske, in začnemo nositi del njihovega bremena. Vendar po mojem mnenju to ni naša vloga, ampak je pomembno, da smo v takih situacijah vztrajni, da jih pridobimo v odnos in jim dajemo moč in ne nemoč, jih soočimo z vsemi posledicami bivanja v nevarnem okolju zanje in za mladoletne otroke in se z njimi pogovarjamo o vseh težavah, kot je soočanje in učenje ravnanja z neprijetnimi čustvi«.

Koordinatorica za obravnavo nasilja na CSD Gorenjska poudarja, da se verjetno vsi dobro zavedamo, da smo sami za velike odločitve v življenju potrebovali moč, čas in podporo pomembnih ljudi. »Seveda pa so tudi v primeru nasilja ženske tiste, ki izbirajo, kaj bodo naredile, in prav izbire so tiste, ki jih vodijo iz sveta ujetosti.«

»O tem, kako strah vas je ponovnega umika, se lahko pogovorite že danes na SOS-telefonu na številki 080 11 55 (24 ur), če ste ponovno izpostavljene nasilju, lahko pokličite na Policijo na 113 ali na anonimno številko Policije 080 12 00. Za umik lahko pokličete v Krizni center Ženske svetovalnice (031 233 211, 24 ur), Varno hišo Gorenjske (051 200 083) in Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilja na Gorenjskem (030 380 380) ali pa se zglasite neposredno na centru za socialno delo,« svetuje Martina Cuznar in sklene: »Veliko je izbir – in to največ šteje pri izstopu iz vloge žrtve in na poti, da pridete na varni grič.«