Pot, ki so jo za dostop do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke obiskovalci uporabljali do sedaj, je vodila čez zasebno zemljišče. Lastnik je že pred časom tja postavil zaporo. / Foto: Gorazd Kavčič

Želijo boljši dostop do sotočja

Za dostop do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke so obiskovalci doslej uporabljali pot, ki vodi čez zasebno zemljišče in jo je lastnik pred časom zaprl. Zavod Turizem in kultura Radovljica si želi ureditev dostopa pa tudi režima na Savi.

Radovljica, Lancovo – »Po Lancovem dnevno srečujemo obiskovalce oziroma turiste, ki nas, domačine, sprašujejo, kje je mogoče priti do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Mi pa jim lahko odgovorimo le, da to ni mogoče,« je sredi poletja razočaran, ker je doslej edini urejeni dostop do sotočja zaprt, povedal eden od krajanov Lancovega. Zaprtje dostopa je verjetno posledica stopnjevanja aktivnosti številnih prebivalcev občine Radovljica in drugih, ki si, združeni na platformi Reši sotočje, med drugim prizadevajo, da bi preprečili projekt gradnje turistično-rekreacijskega centra na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke, kjer naj bi investitor želel urediti apartmajski in gostinski objekt, kamp ter večnamenska igrišča. Kot pojasnjujejo pobudniki akcije, je njihov namen ohraniti dostop javnosti do naravne znamenitosti ter ohraniti kakovost bivanja vseh državljanov.

A urejena pot do sotočja vodi prav čez investitorjevo zemljišče in ta prehod je sedaj zaprt. Kot je povedal župan Radovljice Ciril Globočnik, si je sicer zdaj sotočje mogoče ogledati s ceste proti Bledu oziroma s poti, ki vodi ob Savi od mostu na Lancovem proti Šobcu.

Nanjo obiskovalce, ki jih zanima, kje bi si lahko ogledali sotočje najdaljše slovenske reke, usmerjajo tudi na radovljiškem TIC-u.

»Napotimo jih na urejeno pohodno pot Prisluhni reki Savi. Nanjo pridejo pred mostom na Lancovem, po nekaj sto metrih ob levem bregu Save je z nasprotne strani kot do sedaj mogoče videti tudi sotočje,« je pojasnila Nataša Mikelj, direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica.

Pri tem je poudarila, da gre vendarle za izjemno naravno vrednoto, ki ima za Slovence tudi zelo velik simbolni pomen, zato bi bilo po eni strani prav, da bi bil dostop za obiskovalce ne samo omogočen, ampak tudi urejen, po drugi strani pa gre za območje, ki bi lahko v smislu turizma prineslo izjemno dodano vrednost vsej destinaciji.

»In ne le sotočje, temveč celoten odsek reke Save, ki teče po radovljiški občini, bi bilo vredno ohraniti, zavarovati in obenem urediti na način, da bi bil v zadovoljstvo tako domačinom kot obiskovalcev. Pritiski na reko in rečne bregove so dokaj veliki, nabor tistih, ki jo za uporabljajo za različne dejavnosti, je prav tako zelo širok: od ribičev, raftarjev in kajakašev do sprehajalcev, pohodnikov in številnih kopalcev v poletnih mesecih, ob tem pa v zadnjem obdobju tako rekoč na vsakem ovinku reke zraste nov glamping. Menim, da bi bilo v dobro vseh nujno, da se na reki in ob njej čim prej vzpostavi neki režim, ki bi urejal in usklajeval aktivnosti na območju Save,« meni Mikljeva.

Projekt ureditve turističnega kompleksa v neposredni bližini sotočja je sicer trenutno v mirovanju, je še povedal župan. Gradbeno dovoljenje zanj še ni bilo izdano. »Projekt lastnika zemljišča je bil zasnovan že dolgo pred mojim prihodom na občino. Najprej v manjšem obsegu, nato se je širil ... Mislim, da bi bil še vedno izvedljiv, a v pasu, ki bi bil dovolj odmaknjen od fizičnega sotočja, in seveda v manjši obliki, kot je bilo načrtovano,« je povedal Globočnik.