Spominski park na Bistriškem klancu je od lani naprej znova dostojen spomin na fante in može, pobite konec julija leta 1942. / Foto: Primož Pičulin

Različnost ni vzrok za sovraštvo

Morija na Bistriškem klancu na dan svetega Jakoba pred devetinsedemdesetimi leti je opomin, da sovraštvo in vojna nista pravi način reševanja sporov.

Bistrica pri Naklem – Vsakoletna svečanost v spominskem parku ob Bistriškem klancu pod Podbrezjami, ki jo organizira Občina Naklo, postaja z novim spomenikom spoštljiva in vedno bolje obiskana počastitev spomina na 59 fantov in mož, ki so jih Nemci na praznik svetega Jakoba 25. julija in 27. julija pobili na Bistriškem klancu. Na Jakobov praznik so partizani iz zasede ubili dva nemška častnika, Nemci pa so se še tisti dan kruto znesli nad vasjo in vaščani. Ubili so devet moških in požgali tri domačije. Čez dva dni so na klancu ustrelili še 50 talcev, pripeljanih iz begunjskega zapora.

Letošnji dan spomina na dogodek pred 79 leti je bil v petek. Župan Občine Naklo Ivan Meglič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da so bistriške žrtve vredne spomina, so pa opomin nam, da se taki dogodki ne bodo ponavljali. Morda smo bili zelo blizu tragediji 27. junija pred tridesetimi leti, ko so slovenski teritorialci na bistriškem mostu ustavili prodirajočo kolono jugoslovanske vojske. Prisebnosti sodelujočih na obeh straneh gre zahvala, da ni spregovorilo orožje in da ni bila znova na udaru tudi vas. Na dogodek spominja posebna tabla pred mostom. Naj na treh bistriških mostovih še naprej vlada mir.

Slavnostni govornik predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je k spomeniku položil tudi venec, je v uvodu povedal, da radi rečemo, da so ljudje darovali življenje za domovino. Res so ga, vendar so jim bila življenja nasilno vzeta. Tudi pobitim fantom in možem na Bistriškem klancu. Naj ta dogodek nikdar ne izgine iz spomina naroda in naj bo opomin tistim, ki kličejo k orožju. Slovenci nismo bili nikdar agresorji, je dejal govornik in spomnil, da bomo, če bo treba, šele sedaj lahko umirali za svojo domovino. Vprašal se je, če se Slovenci iz zgodovine res nismo ničesar naučili, saj še vedno ne priznavamo razlik med nami, si ne nasprotujemo brez sovraštva in nočemo iskati kompromisnih rešitev. Čas je, da se začnemo počutiti kot državljani Slovenije, politika pa nam mora pri tem pomagati in iskati načine za to. Vojna ne rešuje problemov. Je pa dokaz nesposobnosti politike za dogovor.

V kulturnem programu so sodelovali trobilni in pevski kvartet in recitatorji Urša Kavčič, Milanka Jekovec in Katja Rozman.