Spomine na začetke Žirovskega kolesarskega kroga so obudili tudi idejni oče kroga Beno Kavčič ter Karmen in Ludvik Štefe. / Foto: Tanja Mlinar

Kolesarjenje z razgledom

V Turističnem društvu (TD) Žiri so zaznamovali dvajsetletnico Žirovskega kolesarskega kroga. Poleg kolesarjenja in teka so pripravili še pester spremljevalni program.

Žiri – Žirovski kolesarski krog je pred dvajsetimi leti nastal na pobudo takratnega predsednika TD Žiri Bena Kavčiča. Celoten krog, ki meri 56 kilometrov, ali katero od krajših variant, dolgih 28 oziroma 25 kilometrov, je vsako leto prekolesarilo ali preteklo od sto do dvesto udeležencev. A če je bila v preteklih letih to enodnevna prireditev, so se ob jubileju odločili, da je čas za nov koncept, po katerem je mogoče Žirovski kolesarski krog preteči ali prekolesariti katerikoli dan v letu, tekači oziroma kolesarji pa na progi zbirajo žige, s katerimi se lahko potegujejo za nagrado. Letos je tako po besedah predsednice TD Žiri Majde Treven kartončke za zbiranje žigov prevzelo že 112 kolesarjev. »Na progi so štirje žigi, z vsaj enim žigom v kartončku pa si vsak lahko prisluži nagrado. Ker je jubilejno leto, je temu primerna tudi nagrada, in sicer kolesarska majica.«

Celoten krog je letos po več letih premora znova prevozil tudi Beno Kavčič, idejni oče Žirovskega kolesarskega kroga, ki je s pomočjo dveh prijateljev iz Kranja, Karmen in Ludvika Štefeta, sam tudi označil celotno progo. Svoje spomine na začetke Žirovskega kolesarskega kroga so delili z obiskovalci pogovornega večera, ki so ga pripravili ob jubileju. Kavčič je pojasnil, da si je ob prevzemu vodenja turističnega društva za nalogo zastavil, da vpeljejo projekt, ki bi v kraju pustil pečat in bi turizem premaknil z mrtve točke. »Žiri nimajo drugega silnega potenciala kot naravo in možnost rekreacije. Tako je nastala ideja o kolesarskem krogu.« Približno leto dni je trajalo, da je s kolesom preveril vse možnosti, kje bi bilo mogoče speljati progo. Pri tem sta mu bila v pomoč Karmen in Ludvik Štefe, saj je traso kolesarskega kroga prilagodil njunim zmožnostim. Potem ko je minulo soboto po več letih znova prekolesaril celotno traso, je ugotavljal, da tudi po dvajsetih letih ne bi nič spremenil. »Danes so me spremljali tudi prijatelji, s katerimi smo prekolesarili vso Evropo, od Turčije do Portugalske, in prav vsi so bili navdušeni, da je to nekaj najlepšega, kar je mogoče doživeti na kolesu.« Vsi so se namreč strinjali, da so narava in razgledi po poti resnično neverjetni.