Večino pobud so upoštevali
Občinski svetniki Občine Gorenja vas - Poljane so na zadnji seji med drugim potrdili spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta.
Z novim prostorskim načrtom se je povečala predvsem površina za individualno gradnjo za namen bivanja.
Gorenja vas – Bistvene spremembe občinskega prostorskega načrta so nastale na podlagi pobud občanov, nekaj je bilo tudi razvojnih pobud, ki jih je podprla občina, je pojasnila Maja Šinigoj iz podjetja Locus, ki je pripravilo spremembe prostorskega načrta. V postopku sprejemanja dopolnjenega odloka so prejeli 164 pobud, od tega so jih večino upoštevali, samo 17 jih ni bilo ustreznih. »Pobude so prihajale z najrazličnejših koncev občine, bistvo večine pobud pa so bivanjske potrebe občanov.« Nekaj pobud se je nanašalo tudi na razvoj posameznih dejavnosti in turizma.
Ob javni razgrnitvi osnutka odloka občinskega prostorskega načrta poleti 2019 so občani podali 75 pripomb, pri čemer so jih 60 upoštevali v celoti, 13 pa so jih zavrnili. Po tem je sledilo pridobivanje soglasij nosilcev urejanja prostora. »Postopek je bil dolgotrajen, vse do danes nam še ni uspelo dobiti končnega soglasja direkcije za vode, a zaradi velikega povpraševanja občanov smo se odločili za sprejem akta, ki pa ga bomo uradno objavili po pridobitvi še tega zadnjega mnenja,« je razložila direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. Po besedah Maje Šinigoj se največji razvoj kaže v Gorenji vasi in Poljanah. Z novim prostorskim načrtom se je povečala predvsem površina za individualno gradnjo za namen bivanja pa tudi zelene površine za šport in rekreacijo, manjše površine so namenjene še za razvoj gospodarstva. Opredeljena so tudi tri območja za razvoj turizma. Po besedah župana Milana Čadeža se že kmalu obetajo nove spremembe občinskega prostorskega načrta, saj ga spreminjajo vsakih pet let. »To je naša naloga, želimo namreč ostati razvojno naravnani.« Že septembra naj bi tako začeli zbirati nove pobude občanov. V razpravi pa je svetnik Jurij Krvina opozoril na pomanjkanje parcel za gradnjo. »Občina bi morala mladim ponuditi okrog dvajset, trideset parcel, sicer bodo začeli odhajati,« je poudaril Krvina.