Ambulanta za pet kovačev

Zdravnik Božidar Fajdiga (1887–1966) je bil legenda starega Kranja. Bil je poseben tip zdravnika, pošten in ljudski človek, ki je imel zelo rad svoj poklic. Mnogo bolnikov se ga s hvaležnostjo spominja, ker jih je ozdravil bolezni, še številnejši pa se hahljajo ob anekdotah, ki so nastale ob njegovih pogovorih s pacienti, kajti bil je odrezav, redkobeseden, osoren, a izjemnega srca. Ljudi je tikal, vikal je le tiste, ki jih je spoštoval. Svoje storitve je pacientom zaračunaval simbolično. Zahteval je pet kovačev, včasih je računal samo dva, revnim pa sploh nič, saj ga je življenje izučilo, da je človeka v stiski zelo dobro razumel ...

In pol stoletja po njegovi smrti njegovo plemenito poslanstvo nadaljujejo v društvu Fajdigova ambulanta, ki je pred štirimi leti v Kranju odprlo prvo pro bono, torej brezplačno ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. V teh dneh podobno ambulanto odpirajo tudi na Jesenicah. Po izkušnjah iz Kranja je oseb, ki nimajo zavarovanja in potrebujejo zdravniško pomoč, veliko, žal so mnogi »skriti« in jih sistem niti ne odkrije. Med njimi so tako mladi kot starejši, razlogi, zakaj so brez zavarovanja, pa so različni. Nekateri so ostali brez dela zaradi stečaja ali pa so propadli obrtniki, med pacienti so tudi mladi, ki še niso našli prve zaposlitve, ter tujci brez državljanstva. Zgodbe večine od njih so pretresljive. Kot pravi vodja ambulante Tomaž Krišelj, so lani, denimo, pomagali moškemu v petdesetih letih, ki je zbolel za rakom v ustni votlini. V ambulanto je prihajal redno, vse težje je govoril, na koncu so mu s pomočjo sponzorjev priskrbeli tudi tekočo hrano. Žal je po nekaj mesecih umrl ... Take zgodbe se te dotaknejo, pravi Krišelj, ki je prepričan, da bo tudi jeseniška ambulanta dobro obiskana. V kranjski so vsako leto našteli okrog šestdeset pacientov, žal pa se je zaradi epidemije njihovo število lani zmanjšalo na petnajst. Zaradi razmer so namreč uvedli telefonsko naročanje, česar pa uporabniki niso dobro sprejeli. »Naši pacienti najraje vidijo, da je ambulanta odprta in pridejo, ne pa da prej kličejo,« pravi Krišelj. Tudi zato bo jeseniška ambulanta odprta normalno, vsak torek popoldne.

Ob tem pa se v plemeniti zgodbi Fajdigove ambulante piše še eno lepo poglavje. V njej namreč prostovoljno, brezplačno delajo upokojeni zdravniki. Na Jesenicah bo to Aleksandra Müllner, ki je bila kar štirideset let splošna zdravnica, zdaj pa je že peto leto upokojena. Da bo pomagala v pro bono ambulanti, se je odločila brez oklevanja. A iz tega ne dela velike zgodbe. Enostavno pravi: »Nekdo tem ljudem mora pomagati.« In še: »Svoje delo imam rada.« Dr. Fajdiga bi bil ponosen.