S semaforji ali brez njih?
Pred začetkom obnove Slovenske ceste morajo v Mengšu pridobiti še kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Mengeš – V Mengšu se pripravljajo na preureditev središča mesta, s katero bodo med Glavnim trgom in križiščem pri gasilsko-godbenem domu več površin namenili pešcem in kolesarjem. Čeprav so pričakovali, da se bo projekt začel izvajati že spomladi, pa še ni tako. Čakajo še na kulturnovarstveno mnenje, ki ga kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) še ni izdala. Kot so nam povedali, namreč predlagane rešitve še niso povsem usklajene z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji. »Zadrega je nastala predvsem pri prvem kulturnovarstvenem pogoju, s katerim je bila podana usmeritev, naj se Veliki Mengeš uredi kot trg oziroma umirjena cona za omejen promet (souporaba javne površine, cona mešanega prometa), ne kot klasična cesta. Nujno potrebne talne oznake naj se izvedejo s tlakom in ne z barvo, uporabi naj se čim manj prometnih znakov«. Projektanti tega pogoja zaradi zahtev investitorja niso mogli v celoti upoštevati. Tako naj bi tudi po prenovi promet potekal dvosmerno in tri križišča ostajajo semaforizirana, tudi vseh talnih oznak ni zamenjal tlak,« so zapisali v odgovoru.
Po besedah direktorja mengeške občinske uprave Urbana Kolarja je ZVKDS konstruktiven sogovornik, s katerim iščejo rešitev z roko v roki. »Upoštevamo njihove pripombe, za zdaj pa res ostaja odprto predvsem vprašanje glede umestitve semaforjev, ki jih ZVKDS odsvetuje. Tudi na občinski upravi smo mnenja, da bi se moralo to področje urediti kot t. i. cona mešanega prometa po vzoru ljubljanske Slovenske ceste. Vendar pa je to hkrati tudi šolska pot. Približno dve tretjini šolarjev mengeške osnovne šole to cesto prečka dvakrat na dan. Zato se nam zdi v tem trenutku smiselno umestiti vsaj dva semaforja, s katerima bi zagotovili večjo varnost pešcev, predvsem šolarjev,« pravi Kolar, ki se zavzema za nekoliko »mehkejši« prehod v t. i. cono mešanega prometa in verjame, da bodo skupaj z ZVKDS hitro našli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse.
Tudi projektant projekta Ljubljanski urbanistični zavod je v obrazložitvi ZVKDS poudaril, da bodo semaforji namenjeni predvsem zagotavljanju večje varnosti pri prečkanju šolskih poti. Medtem ko je po njihovem mnenju na križišču pri gasilsko-godbenem domu semafor potreben dolgoročno, saj se tam Slovenska cesta izteka v klasično prometno zasnovo, pa bi na drugih lokacijah semaforjev lahko občina kadarkoli v prihodnje uvedla njihovo ukinitev in vzpostavitev koncepta cone mešanega prometa.
Predvidena investicija v preureditev Slovenske ceste znaša dober milijon evrov, dobro polovico bo financirala Občina Mengeš, preostanek pa direkcija za infrastrukturo, ki bo uredila obnovo cestišča. Z obnovo so se v Mengšu odločili, ko je bil zgrajen še zadnji del tamkajšnje obvoznice in se je tranzitni promet preusmeril iz središča mesta. Država bo obnovo Slovenske ceste sofinancirala tudi zato, ker jo je v preteklih letih uničeval tranzitni promet, predvsem težki tovornjaki. Po obnovi pa bo cesta prešla v lasti in upravljanje občine.