Vadbo po metodi 1000 gibov na Youtubu vodita profesor športne vzgoje Andraž Purger in kineziologinja Eva Jeza. / Foto: posnetek zaslona

Telovadijo pred malimi zasloni

Ukrepi za zajezitev epidemije preprečujejo tudi vsakodnevno jutranjo telovadbo Šole zdravja, zato so se razmeram prilagodili. Posneli so film, ki je na ogled na Youtubu in več lokalnih televizijah.

Kranj – V Društvu Šola zdravja so konec novembra posneli film z vajami po metodi »1000 gibov«. Film je na ogled na kanalu Šola zdravja vsako jutro ob 7.30 na Youtubu, prav tako pa so film za predvajanje v rednem jutranjem programu predlagali številnim lokalnim televizijam, saj vsi starejši interneta nimajo ali pa ga niso vešči uporabljati. Jutranjo telovadbo tako med drugim predvajajo tudi gorenjske televizije TV Bled, TV Medvode, Gorenjska TV in ATM TV (Kranjska Gora). »Nekatere televizije jutranjo telovadbo predvajajo vsakodnevno, nekatere pa vsaj od enkrat do trikrat tedensko, tako da na ta način lahko telovadi kar največ ljudi,« pravi Neda Galijaš iz Društva Šola zdravja.

Kako pomembno je tudi v časih epidemije, ki nam onemogočajo druženje in skupinske vadbe, vztrajati pri telesni aktivnosti, poudarja nevrolog in manualni terapevt Nikolay Grishin, sicer idejni vodja in ustanovitelj projekta Šola zdravja: »Vsakodnevna fizična aktivnost po metodi 1000 gibov pomaga pri ustvarjanju različnih fizioloških učinkov vadbe. Telo se razgibava, sproščajo se mišice, zmanjšuje se limfni in venozni zastoj v telesu, zmanjšuje se možnost nastajanja osteoporoze, zmanjšuje se prekomerna teža, izboljšuje se prekrvavitev notranjih organov, endokrinih žlez in živčevja. Zaradi prepovedi druženja in redne jutranje telovadbe na prostem so številni naši člani izgubili svoj dnevni ritem, zato so manj motivirani in potrpežljivi. Zmanjšala se je gibljivost, kar vpliva na ravnotežje, koordinacijo, moč in spretnost telesa nasploh. Z vsakodnevno jutranjo vadbo vsakdo sprejema odgovornost za svoje počutje in zdravje ter je ne prenaša na uradne institucije. Tudi morebitne čustvene napetosti, ki so lahko prisotne v nekaterih družinah, se s tovrstnimi druženji sproščajo. Ljudje tako razvijajo občutek pripadnosti in izboljšujejo odnose do soljudi: bolj prijazni so, zadovoljni in družabni. Posledično temu pa so bolj motivirani za premagovanje vsakdanjih ovir.«