Anton Korenjak pred njivo industrijske konoplje / Foto: Gorazd Kavčič

Preživljajo se s konopljo

Na ekološki Šmajdovi kmetiji v Predosljah že šest let pridelujejo industrijsko konopljo, ki jo predelujejo v različne izdelke. Letos je bil odličen pridelek.

Predoslje – Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah, kjer gospodari družina Korenjak, so se nekdaj ukvarjali z živinorejo, predvsem s prirejo mleka. Pred šestimi leti so se usmerili v pridelavo in predelavo industrijske konoplje, dve leti kasneje pa so prešli tudi s konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Kot je dejal Anton, so se za te spremembe odločili zato, ker bi tako majhna kmetija s tradicionalnimi kmetijskimi kulturami le težko preživela. Obdelujejo le dva hektarja lastnih in en hektar najetih kmetijskih zemljišč, pri tem pa v kolobar poleg konoplje vključujejo še ekološko ajdo in ekološki ječmen. Pri pridelovanju konoplje so jim v pomoč stroji, a poleg strojnega je tudi še precej ročnega dela. Najbolj zahtevno je striženje konoplje na njivi, to opravilo traja približno deset dni, domačim pa pri tem pomagajo tudi prijatelji in znanci. »Ročno jo nabiramo zato, da izločimo strupene plevele, kar je pomembno predvsem pri izdelavi CBD kapljic,« je dejal Anton in dodal, da je bil letos odličen pridelek.

Na kmetiji so se odločili za pridelovanje konoplje tudi zato, ker daje precej možnosti za predelavo in ker tudi sicer postaja vse bolj prepoznavna med potrošniki. Iz konoplje je možno stiskati olje, izdelovati proteine, vlaknine, CBD kapljice ... Pred dvema letoma so paleto konopljinih izdelkov združili pod skupno blagovno znamko Ekokor, ki vsebuje hladno stiskano olje, konopljin proteinski prah, konopljine proteine z vlakninami, oluščena konopljina semena, ročno nabran mladi konopljin čaj in še nekatere druge izdelke, vse z oznako 'eko'. Najbolj so ponosni na konopljine bio CBD kapljice. Izdelke prodajajo prek spleta, sicer pa tudi v trgovinah z zdravo prehrano ter v zadružnih trgovinah.

In kaj na kmetiji načrtujejo v bližnji prihodnosti? Pri prodaji je njihov cilj prodreti tudi na tuje trge, od novih dejavnosti pa načrtujejo gojiti gobe šitake na lesu. Pred leti so se namreč že ukvarjali z vzgojo gob bukovih ostrigarjev, zdaj pa bi to dejavnost spet radi obudili.