Za izsiljevanje kmeta tri leta zapora

Z obsodilno sodbo kranjskega sodišča, ki je Metiju Plavi izreklo triletno zaporno kazen in plačilo pol milijona evrov, ni nihče povsem zadovoljen. Tožilstvo moti nizka kazen, obrambo pa krivdorek.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v petek 37-letnega Metija Plavo iz Potoč pri Preddvoru spoznali za krivega večletnega izsiljevanja šenčurskega kmeta Aleša Šterna in mu izrekli triletno zaporno kazen, plačati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopka, nagrado pooblaščenke oškodovanca in sodno takso. Sodišče je delno, v višini pol milijona evrov, ugodilo tudi premoženjskopravnemu zahtevku, z razliko do zahtevanih 6,5 milijona evrov pa je oškodovanca napotilo na pravdo. Po ugotovitvah sodnega senata je sicer Plava z izsiljevanjem pridobil za 754 tisoč evrov protipravne koristi, vendar pa je Štern del zneska že dobil povrnjeno s parcelo in z izterljivim notarskim zapisom, tako da mu mora Plava sam plačati 387 tisoč evrov, 117 tisoč evrov pa skupaj s sostorilcem Urošem Kepicem iz Velesovega, ki je bil lani po priznanju krivde že pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen in plačilo štiristo tisoč evrov (skupaj s Plavo). Sodnica Marjeta Dvornik je Plavi do pravnomočnosti sodbe tudi podaljšala ukrep prepovedi približevanja oškodovancu in njegovemu prebivališču.

Sodni senat je imel po besedah sodnice Marjete Dvornik zelo zahtevno nalogo, komu verjeti – oškodovancu, ki je zatrjeval, da ga je Plava pet let intenzivno izsiljeval, ali obtoženemu, ki je vse skupaj odločno zanikal. Izsiljevanje se namreč izvršuje skrivoma, v okoliščinah in na lokacijah, ki niso opazne, je poudarila. Po približno tridesetih obravnavah in zaslišanju okoli osemdesetih prič je sodišče vseeno ugotovilo, da je Plava na surov in poniževalen način več let izsiljeval Aleša Šterna. Med drugim mu je pri reki Kokri resno zagrozil, da ga bo utopil, v gozdu na Praprotni Polici ga je polil z bencinom in zagrozil, da ga bo zažgal, ob tem pa Šternu govoril, da pred njim ni varna niti njegova družina. Štern ga je zato rotil, naj ga pusti živeti, in mu obljubil, da bo storil vse, kar bo od njega zahteval. Ni pa senat v celoti sledil navedbam tožilstva in oškodovanca, koliko denarja naj bi v petih letih izplačal izsiljevalcu, zato je višino protipravno pridobljene premoženjske koristi skoraj razpolovil – z 1,34 milijona evrov, kakor je navedla tožilka Polona Košnjek, na 754 tisoč evrov. Kot je pojasnila sodnica, so upoštevali le tiste zneske, ki so bili zadosti prepričljivo dokazani.

Najprej posojal denar, nato Šterna izsiljeval

Po mnenju sodišča v odnosu med Plavo in Šternom sprva ni šlo za izsiljevanje, ampak si je Štern sprva pri Plavi izposojal denar za oderuške obresti, kar pa se je na neki točki prelomilo in se sprevrglo v intenzivno izsiljevanje, tako fizično kot psihično. »Pri oškodovancu gre očitno za osebo, ki je na sorazmerno lahke načine zaslužila precej velike vsote denarja in jih na precej lahek način tudi izgubila. Ampak iz tega razloga ne moremo reči, da je bil v celoti neverodostojen. Ugotavljamo, da je bil idealna žrtev kaznivega dejanja izsiljevanja, da je bil oseba, ki je bila pripravljena si izposojati denar za oderuške obresti. Tudi iz sodne prakse je razvidno, da se tovrstno početje velikokrat na neki točki prelomi in govorimo o kaznivem dejanju izsiljevanja. In menimo, da je bila takšna situacija tudi v obravnavanem primeru,« je pojasnila sodnica.

Ravnanja obtoženega, ko je šlo še za izterjavo dolga, bi lahko pravno okvalificirali kot samovoljnost, tožilstvo pa jih je opredelilo kot izsiljevanje, zato je sodišče ta del obtožnih očitkov črtal iz opisa kaznivega dejanja. Senat je iz obtožnice izločil še nekaj drugih očitkov in ugotovil, da je šlo za tri ločene dogodke, je pojasnila sodnica, ki je zato spremenila pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja izsiljevanja v dve kaznivi dejanji izsiljevanja in v poskus kaznivega dejanja izsiljevanja, za kar je Plavi izrekel kazen treh let zapora. »Menimo, da je ta kazen jasno sporočilo, da se takih poslov ne boste več lotevali in bo namen kaznovanja s tem dosežen,« je povedala sodnica. Ker je Plava približno leto in pol že preživel v priporu in hišnem priporu, bo moral sicer v primeru pravnomočnosti sodbe odsedeti le še polovico izrečene kazni. Sodba sicer ni pravnomočna, nanjo pa se bosta pritožila tako tožilstvo kot obramba.

Vložili bodo pritožbo

Plavov zagovornik Mitja Sever je napovedal pritožbo na izrečeno sodbo, čeprav je deloma zadovoljen, da so se relativno uspešno obranili začetnih očitkov, da naj bi obdolženi pridobil za 1,6 milijona evrov protipravne koristi. »Jaz in moja stranka pa vztrajava pri tem, da izsiljevanja ni bilo, ampak je Meti Plava nazaj zahteval tisti denar, ki ga je Šternu posodil. Ker tudi vse zadeve so se zapletale šele takrat, ko bi moral Štern denar vrniti, a je šel namesto tega na policijo in podal prijavo.«

Tožilka Polona Košnjek, ki je za Plavo zahtevala osem let zapora, je bila z obsodilno sodbo, na katero se bo pritožila, sicer zadovoljna, ne pa tudi s kaznijo in dejstvom, da je sodišče iz obtožnega očitka črtalo določena izvršitvena ravnanja, posamezna kazniva dejanja pa opredelilo drugače kot tožilstvo: »Ocenjujem, da se bo v postopku pritožbe tudi to ugotovilo.«

Nezadovoljna je bila tudi Šternova pooblaščenka Barbara Nastran, ki je sicer krivdorek pričakovala: »Če se oškodovancu sledi glede krivdoreka, potem mislim, da bi se mu moralo slediti v celoti, ne le v posameznem delu. Da ceframo njegovo izpovedbo na posamezne dele, mislim, da je tudi pravno nedopustno. Nočem biti kritik pravnega sistema, vendar mislim, da si je sodišče v tem primeru kar precej umilo roke.«

Poklicali smo tudi Aleša Šterna, ki pa za Gorenjski glas ni želel komentirati sodne odločitve, iz njegovih besed pa se je dalo razbrati, da s sodbo ni povsem zadovoljen.