Za Andrejo Markič iz Bašlja, kandidatko za mlado kmetico leta, je na izboru navijalo več kot trideset sovaščanov.

Rad kmetuje, rad zmaguje

Jakob Dolinar iz Stare Oselice rad kmetuje, a očitno tudi rad zmaguje. V soboto je na izboru v Zgornjih Gorjah postal mladi gospodar leta 2017.

Zgornje Gorje – Maja Ambrožič iz Zasipa, mlada kmetica leta 2016, je bila »kriva«, da je bil letošnji izbor mlade kmetice in mladega kmečkega gospodarja leta v Zgornjih Gorjah. In ni prav dosti manjkalo, da bi bila prireditev, ki jo že po tradiciji organizira Časopisno-založniška družba Kmečki glas, tudi prihodnje leto v Gorjah, saj se je domačinka Eva Rimahazi z Repečnikove kmetije v Spodnjih Gorjah uvrstila v finale, med tri najboljše, na koncu pa je zasedla drugo mesto. Kmetica leta je postala Tatjana Ladinek iz Društva kmetic Mežiška dolina, tako da bo prihodnje leto zaključna prireditev na Koroškem. Gorenjska je imela v izboru za kmetico leto kar pet kandidatk, poleg Eve so bile »v igri« še Andreja Markič iz Bašlja, Katja Waland iz Lesc, Andreja Korošec s Koprivnika v Bohinju in Janja Bernik iz Virmaš. V moški konkurenci je bilo manj kandidatov, le šest, med njimi tudi dva gorenjska mlada gospodarja – Ambrož Gregorc iz Podbrezij in Jakob Dolinar iz Stare Oselice, ki se je uvrstil v finale in na koncu zmagal in postal mladi gospodar leta 2017.

Tekmovanje je bilo napeto in izenačeno. Mlade kmetice in mladi kmetje so najprej odgovarjali na vprašanja o predelavi mesa (suhe mesnine), o predelavi mleka (sir, skuta, jogurt), o pivu ter o rastlinstvu in živalstvu v Triglavskem narodnem parku, po dodatnih preizkušnjah so se po trije najboljši uvrstili v finale, kjer jih je čakal še preizkus praktičnih znanj in spretnosti. Oboji so imeli enake naloge: treba je bilo pripraviti jabolčni »štrudl«, napihniti (blejskega) laboda in si (glede na tradicijo zvončarstva na Gorjanskem) navezati okrog pasu zvonce, povezniti na glavo klobuk in zavriskati.

»Še dobro, da je bil petek, dan pred izborom, deževen dan in sem imel malo več časa za branje literature. Med praktičnimi preizkusi je bila najtežja priprava »štrudla«. V kuhinji že pomagam, a 'štrudla' še nisem pekel,« je po končanem izboru dejal Jakob, ki je imel na prireditvi tudi veliko podporo navijačev, med katerimi so bili poleg najbližjih, domačih, tudi njegovi prijatelji iz Poljanske doline. Že na daleč so bili dobro vidni, vsi so bili oblečeni v zelene majice z napisom Radi kmetujemo, radi zmagujemo. Za Jakoba ta slogan zanesljivo velja. Vedno si je želel postati kmet, saj zelo rad dela v naravi in z živalmi. Pred dvema letoma, pri komaj petindvajsetih letih, je tudi že prevzel v svoje roke gospodarske vajeti hribovske kmetije. »S prevzemom kmetije se ni kaj dosti spremenilo, še vedno delamo složno, le občutek odgovornosti je večji,« pravi Jakob. Na kmetiji, ki obsega 58 hektarjev zemljišč, od tega je 30 hektarjev gozda, se ukvarjajo z rejo goved. Pred leti so zgradili nov hlev, redijo okrog trideset krav molznic. Približno četrtino mleka doma predelajo v mlečne izdelke, predvsem v poltrde sire, preostalega oddajo v mlekarno. Jakob se je v srednji šoli navdušil tudi za čebelarjenje, v prostem času se posveča glasbi, rad pa tudi kolesari.