Požari, kjer se shranjujejo nevarne snovi

Okoljska organizacija Alpe Adria Green je na vlado naslovila odprto pismo v zvezi s požari v objektih, kjer se shranjujejo nevarni odpadki.

Odločevalci za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj naj se streznijo in prisluhnejo strokovnjakom, in ne politiki, pravijo v okoljski organizaciji Alpe Adria Green ob zadnjih treh požarih v Sloveniji in zahtevajo revizijo vseh doslej izdanih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj.

Kranj – Več požarov v objektih s strupenimi snovmi je spodbudilo okoljsko organizacijo Alpe Adria Green (AAG), da se na vlado obrne z odprtim pismom, v katerem poudarjajo zlasti problem, kako so ta podjetja pridobila okoljevarstvena soglasja in dovoljenja, da so sploh začela izvajati svojo dejavnost. Pri pridobivanju teh je poleg ostale dokumentacije priložena tudi varstvena ocena, ki jo praviloma pripravijo gasilci, vendar je odločevalci ne upoštevajo vedno, čeprav je negativno mnenje podkrepljeno z dejstvi gasilcev.

V zvezi s tem v AAG, ki je sodelovala v več postopkih kot stranska udeleženka za pridobivanje omenjenih soglasij, navaja tudi dva primera z Gorenjskega. V primeru podjetja Ekorel v industrijski coni v Stražišču je leta 2014 gasilsko poveljstvo dalo negativno oceno, vendar ni bila upoštevana in zavrnjena je bila tudi pritožba. Sedaj je AAG vključena tudi v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja v Škofji Loki. Tudi tu je gasilsko poveljstvo pod vodstvom Andreja Štremflja po ogledu stanja v podjetju Ekologija ocenilo, da pogoji varnega obratovanja v podjetju na Trati niso zagotovljeni, zato gasilci ne prevzemajo odgovornosti za varnost, ker zanjo ni niti osnovnih pogojev. Gre za kompleks, kjer so okoli 60 let stari objekti, ki so popolnoma neprimerni za predelavo odpadkov. Na ta problem opozarja tudi Iniciativa moja Škofja Loka, ki jo podpisuje občinski svetnik Rolando Krajnik in prav tako naslavlja svoje zahteve na vlado in na ministrstvo za okolje, pri tem pa se sklicuje na ugotovitve gasilcev. Tako piše o premajhnem požarnem bazenu, o tem, da ni avtomatskih javljalnikov požara, da izven delovnega časa nimajo varnostnika, pa o delovanju Ekologije v neposredni bližini drugih industrijskih obratov in le 150 metrov od naselij ter blizu železnice in vodovarstvenega območja Sorškega polja. Problem vidi tudi v tem, da je bila stavba pred 60 leti zgrajena za potrebe predilnice, in ne za ukvarjanje z odpadki. Tudi ni podatkov, da bi lastnik vlagal v požarno varnost. V civilni pobudi so prepričani, da je edina opcija opustitev skladiščenja in obdelovanja nevarnih odpadkov v tem objektu. Navaja tudi, da je Ekologija brez potrebnih preverjanj pridobila uporabno dovoljenje. Razmere v Ekologiji tudi primerja s stanjem v vrhniškem Kemisu in izraža prepričanje, da bi ob morebitnem požaru na Trati prišlo še do hujših posledic kot na Vrhniki. Povedati velja, da se je po požaru v Kemisu odzvala tudi Občina Škofja Loka, ki bo pripravila register podjetij v občini, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi.

V AAG zahtevajo, da morajo biti objekti z nevarnimi odpadki primerno komunalno opremljeni in na primernih lokacijah izven naselij in industrijskih con, imeti morajo vso protipožarno zaščito, ki jo vodi in vzdržuje poklicni gasilec. Od vlade zahtevajo, da izvede zunanjo revizijo vseh izdanih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter nadzor in revizijo teh dovoljenj v podjetjih, kjer se ukvarjajo z nevarnimi odpadki. Revizijo je ta teden ob obisku na požarišču v Zalogu pri Novem mestu sedaj napovedal predsednik vlade Miro Cerar.